© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Predlog zakona
Čas branja 1 min.

Vlada bi z zakonom končala ustrahovanje novinarjev in žvižgačev


STA
N. H.
23. 10. 2025, 08.58
Posodobljeno
09:27
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Z novim zakonom proti SLAPP tožbam želi vlada preprečiti utišanje javnosti s strateškimi tožbami. Predlog vključuje finančno pomoč, varščine in hitro obravnavo primerov.

1675345321-s2f14741-8-1675345282090.jpg
Marko Vavpotič
Pri SLAPP tožbah je zmaga v pravnem procesu drugotnega pomena.

Vlada bo na današnji seji obravnavala predlog zakona o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja oziroma SLAPP tožbe (Strategic Lawsuit Against Public Participation). Nov zakon bi predvideval ureditev ukrepov za varstvo fizičnih in pravnih oseb pred zlonamerno sproženimi sodnimi postopki. 

Kaj so SLAPP tožbe?

Pri SLAPP tožbah je zmaga v pravnem procesu drugotnega pomena. Gre namreč za orodje posameznikov, podjetij ali institucij z velikim vplivom. Ti tožbe vložijo izključno zaradi tega, da bi prestrašili ali finančno izčrpali tiste (največkrat novinarje ali žvižgače), ki opozarjajo na njihovo napačno ravnanje. Vplivni tožniki ciljajo na to, da bodo s tako tožbo utišali kritike. Nenazadnje so razvlečeni in dragi sodni procesi za denimo vplivna in bogata podjetja veliko bolj vzdržna, kot za običajnega posameznika. 

Preberite še

Procesna in finančna pomoč

Ministrstvo za pravosodje, kjer so predlog zakona pripravljali, je tega dvakrat poslalo v javno razpravo, zdaj pa ga pošilja v obravnavo ministrskemu zboru. Predlog med zaščitnimi ukrepi predvideva varščino, podporo in pomoč upravičencu, povrnitev polnih stroškov, denarno kazen, zgodnjo zavrnitev, hitro obravnavo in denarno odškodnino za povrnitev škode, nastale zaradi zlorabljenega sodnega postopka. O zaščitnih ukrepih bi po predlogu zakona odločilo sodišče na predlog tožene stranke.

Prenos zahtev evropske direktive

Zakonski predlog predvideva tudi vzpostavitev enotne kontaktne točke, ki bi na spletni strani v anonimni obliki objavila odločbe, v katerih bi sodišče odločilo o končnih zaščitnih ukrepih in ugotovilo, da je bil sodni postopek zoper upravičenca zlorabljen za onemogočanje njegovega javnega udejstvovanja.

Cilj predloga pa je tudi prenos zahtev evropske direktive, katere namen je odpraviti ovire za nemoten potek civilnih postopkov, obenem pa zagotoviti zaščito fizičnim in pravnim osebam, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti pri zadevah v javnem interesu, v slovenski pravni red. Rok za prenos te direktive v nacionalno zakonodajo je 7. maj 2026.

E-novice · Novice

Prijavite se na e-novice in ostanite na tekočem z najpomembnejšimi dogodki doma in po svetu.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.