Jure Kljajić

Kot se spominja, je bil na časopis naročen že njegov oče, tako ga je na domačiji v Pertoči prebiral že od zgodnje mladosti. »Oče mi je umrl, ko sem imel enajst let, to je bilo leta 1960. Na časopis smo bili kljub njegovi smrti naročeni še naprej. Ko sem se nato z ženo preselil v Nemčavce, čez nekaj let pa v Veščico, kjer sva si zgradila hišo, sem naročnino še vedno ohranil in tako je vse do danes,« pravi naš naročnik. 

Kot pove, časopis najraje prebere že v četrtek, če pa mu za to zaradi dela na vrtu, druženja s prijatelji na bovlingu ali balinanju ter izletov, kamor se z veseljem odpravi s partnerico, zmanjka časa, ga bere v nedeljo, ko si pripravlja kosilo. Kolmanko živi v hiši sam, saj mu je žena umrla, ko je bil star 49 let, na svoje pa sta se odselila tudi sinova. »Njiju sicer za branje Vestnika nisem navdušil. Vedno sta namreč imela veliko drugih stvari, ki so ju bolj zanimale. Ga je pa zato z veseljem prebirala žena. Tudi sam ga še vedno v celoti preberem, vedno pa začnem na zadnji strani,« razlaga Kolmanko, ki je vse do upokojitve opravljal službo poklicnega voznika, vrsto let je bil tudi inštruktor v šoli vožnje.

Štiriinsedemdesetletnik še pravi, da nikoli ni razmišljal o tem, da Vestnika več ne bi imel naročenega. »Časopis bi zelo pogrešal, saj je to eden mojih glavnih in stalnih informatorjev. Nanj sem navajen tako, kot sem bil na svoje tovornjake in avtomobile, ko sem bil poklicni voznik,« je slikovit dolgoletni Vestnikov naročnik, ki se mu je pred štirimi leti izpolnila dolgoletna želja. Prijatelji in sorodniki so mu namreč za okrogli jubilej podarili skok s padalom v tandemu, ob tem je, kot je povedal, neizmerno užival.