Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

V okviru Evropske prestolnice kulture in svojega projekta Hiša kulture je novomeška Založba Goga pripravila pogovorni večer z znano sociologinjo in antropologinjo Vesno Vuk Godina. Pogovor je potekal na Glavnem trgu, pred Knjigarno Goga, saj je bilo dogodku naklonjeno tudi vreme. Njenim ostrim mislim glede vzgoje, družine, vloge matere in očeta v življenju otrok, kapitalizmu in politiki tako doma kot v svetu pa je prisluhnilo blizu 200 Novomeščanov.

Po njenem mnenju sta starševstvo in otroštvo v zahodnih družbah zelo ideologizirana in sta postala eden od mitov sreče, s katerim družba poskuša vzpostaviti kriterij popolnosti te izkušnje in tudi drugih človekovih izkušenj. Popolna ljubezen, popolna mladost, popoln zakon in popolno starševstvo so postali ideali in hkrati tudi glavni trgi, ki se tržijo na Zahodu. Tržijo se vsi vidiki človekovega življenja. Za potrošniški kapitalizem, v katerem živimo, pa je najboljše to, da so ti trgi neskončni, saj potrebe, ki je zastavljena kot popolna, ni mogoče nikoli povsem zadovoljiti.

»To idealno ustreza industriji, ki se spopada s hiperprodukcijo in proizvaja ogromne količine stvari, ki jih nihče ne potrebuje. Medtem se strokovnjaki znanstveno ukvarjajo s tem, kako pospeševati potrošnjo. Ena izmed iznajdb je, da ima vsaka stvar, ki jo kupimo, znanstveno vgrajeno napako. Gospodinjski aparat je narejen tako, da se pokvari po poteku garancije,« pravi dr. Vuk Godina in doda, da se tudi moda menjuje ne le vsako sezono, ampak se spreminja ves čas.

Funkcija staršev ni, da bi bili otrokovi najboljši prijatelji, ampak najboljši sovražniki

Velika napaka je po njenem, da starši ne želijo prizadeti, ne raniti in ne omejevati svojih otrok. A le na ta način otrok odraste – vzgoja je trpljenje tako za starše kot otroke. Otroke pri odraščanju nepreklicno prizadenemo. Otroci od rojstva do 3. leta potrebujejo, da zadovoljujemo vse njihove potrebe. Od 3. leta pa je treba do vstopa v šolo otroka primerno funkcionalno usposobiti, da bo funkcioniral v družbi. Prihraniti teh izkušenj otroku ne moremo, ker sicer ne odraste. Kapital želi narediti to obdobje čim prijaznejše, temu se je priklonila tudi stroka in nastala je otroku prijazna vzgoja, pri kateri otroka razumemo, ne kaznujemo, ne soočamo z avtoriteto in ne s frustracijami. Na prvi pogled je to super, na drugi pa katastrofalno. To pri otroku proizvede takšne poškodbe, da konča na heroinu. Ko je starš otroku najboljši prijatelj, se zgodba nikoli ne konča dobro. Funkcija staršev ni, da bi bili otrokovi najboljši prijatelji, ampak najboljši sovražniki,« je bila neizprosna dr. Vesna Vuk Godina.

Predavateljica je povedala, da se moramo nenehno zavedati, da živimo v kapitalizmu in ne v pravljici. V očeh kapitala pa smo vsi le enota potrošnje, ki mora skozi svoje življenje potrošiti čim več, družbeni kontekst te pravljice pa se imenuje eksploatacija posameznika. Potrošnja se po njenem mnenju prej ali slej konča v neki obliki odvisnosti.

Vesna Vuk Godina je priznana sociologinja, antropologinja in publicistka. Je univerzitetna profesorica; predava socialno, politično in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Mariboru in na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Uveljavila se je kot avtorica številnih strokovnih in poljudnih člankov in publikacij, kot kolumnistka pa piše tudi za številne slovenske časopise.

V pogovoru z Nino Štampohar, ki je uspešno krotila slap misli in besed priznane strokovnjakinje, je Vesna Vuk Godina strokovno utemeljila, kdaj otrok razume, kaj je prav in kaj narobe. Mali otroci (do 3. leta) so kršitelji socialnih pravil in za to niso kaznovani, ker so majhni in od njih nihče ne pričakuje, da bodo znali in zmogli to, kar je primerno za večje otroke. V tem so si vse kulture enake. Ko pa je otrok star od 3 do 6 let, pa bi moral začeti sprejemati odgovornost. Večji otrok mora med »fajn« in »prav« vedno izbrati »prav«. »Otroka je treba prisiliti, da se drži pravil. Pri tem je najpomembnejša oseba moški, čigar funkcija je, da otroka kaznuje. Slovenci nimamo normalnega odnosa do kazni in avtoritete, zato imamo ob omembi tega pred očmi pijanca, ki mlati vsepovprek. Kazen ni nujno fizična, kazen je nekaj, kar »ni fajn«. Fizična kazen je potrebna le, ko nobena druga kazen ne zaleže več ter ko otrok fizično ogroža sebe ali druge,« je poudarila Godinova, ki v isti sapi trdi, da je prav in razumljivo, da poskušajo iti otroci čez prepovedi, ker so te v odraščanju v nasprotju z otrokovo dosedanjo izkušnjo in ker so največkrat v nasprotju z načelom ugodja. Tako tudi odrasli pogosto niso funkcionalno odrasli in namesto »prav« delajo, kar je »fajn«. Zanjo je zelo pomembno, ali sta moški in ženska doživela obred iniciacije (pri moškem je to služenje JNA, pri ženski pa porod); če sta, sta funkcionalno odrasla, sicer ne.

Beseda je tekla tudi o vlogi šolskega sistema, o kapitalizmu in »ameriških sanjah«, do obeh je zelo kritična, spregovorila pa je tudi o zdajšnjih razmerah v Sloveniji. Po dobrih dveh urah je zdaj že v mrazu vztrajalo skoraj dve stotniji poslušalcev, ki so na koncu znano profesorico tudi vprašali tisto, kar jih zanima.