Arhiv Štajerskega Tednika

Po spravilu je seveda sledilo še kožuhanje na dvorišču gasilskega doma v Moškanjcih, kjer so lahko sodelovali tudi manj mobilni člani in se družili v prijetni družbi enakih do večernih ur. V pogovorih je bilo slišati veliko anekdot iz časov, ko so koruzo z njiv spravljali še ročno. Potrgane koruzne strože so nalagali na voz, odpeljali domov in jih nato ob večerih, ko so bila ostala nujna opravila narejena, ličkali oz. kožuhali. Kožuhanje je pred desetletji veljalo – poleg trgatve – za enega najpomembnejših skupinskih del na kmetiji, saj se je zbralo več ljudi.

Preberite več v Štajerskem Tedniku