Lidija Markelj

Kristjani danes praznujejo svoj največji praznik - veliko noč, s katero se spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Slednjega bodo naznanile dopoldanske velikonočne maše, ki pomenijo vrhunec velikonočnega praznovanja.

Že ob 6.30 bo velikonočno procesija vodil novomeški škof Andrej Saje, ki bo nato bo v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Novem mestu vodil velikonočno mašo. Ob 7. uri bosta vstajensko procesijo in mašo v Mariboru in Celju vodila mariborski nadškof Alojzij Cvikl in celjski škof Maksimilijan Matjaž. V Ljubljani bo vstajenska maša nekoliko pozneje, ob 8.30 jo v stolnici sv. Nikolaja vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Glavna stvar je praznovanje Jezusovega vstajenja

Po sami veliki noči bo sledil še velikonočni ponedeljek, ki je v mnogih državah in tudi pri nas dela prost dan. Za ta dan je med verniki značilno obiskovanje sorodnikov in prijateljev, ko naj bi novico o Jezusovem vstajenju simbolično ponesli v svet.

Predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) in novomeški škof Andrej Saje je že ob velikem četrtku dejal, da  Jezusovo vstajenje, ki prinaša upanje in smisel tudi človeškemu življenju. Z velikonočnimi prazniki se po besedah Sajeta kristjani poleg vstajenja spominjajo tudi vseh ostalih dogodkov, povezanih z Jezusom, npr. njegovega rojstva, javnega delovanja in dogodkov po smrti. "Ampak ključen dogodek pri tem je bil in ostaja Jezusovo vstajenje," je izpostavil za STA.

Samo vstajenje je po besedah škofa velik dogodek in čudež. "Ne gre samo za povrnitev življenja, kot na primer pri Lazarju, ko ga je Jezus obudil od mrtvih, ampak gre za resnično vstajenje in nov način bivanja, kar ima posledice za verujoče kristjane vseh časov. Gospod namreč znova živi, naše življenje je smiselno in tudi mi bomo živeli," je opisal bistvo praznika. Vstajenje je po besedah Sajeta značilno samo za krščanstvo: "Gre za posebnost. Nihče drug ni vstal od mrtvih. Hkrati gre za dogodek, ki je potrjen tudi v zgodovinopisju."

Obisk pri mašah in drugih dogodkih na velikonočne praznike je po oceni Sajeta tradicionalno dober, saj pridejo tudi tisti, ki morda niso toliko ali pa posebej verni. "Na cvetno nedeljo k blagoslovu prinesejo butare ali pa v soboto pred veliko nočjo k blagoslovu prinesejo velikonočne jedi. Vendar pa to ne sme biti glavna stvar. Glavna stvar je praznovanje Jezusovega vstajenja in kaj to pomeni za našo vero," je dejal.

Prav vstajenje pa je po oceni škofa za veliko ljudi še vedno trd oreh, saj jih veliko v vstajenje ne verjame, "mogoče več kot polovica". "In to je izziv, na katerem se trudimo delati. Vera je namreč nekaj zelo uporabnega in konkretnega, nekaj, kar koristi vsej družbi. Z njo lažje premagujemo vsakodnevne težave in zaradi nje smo boljši ljudje," je dodal.

Še posebej slovesno bo danes v Vatikanu, kjer se te dni mudijo množice vernikov z vsega sveta, čeprav slovesnosti letos ne bo vodil papež Frančišek, ki še okreva po nedavnih zapletih z zdravjem. Namesto njega bo slovesnosti vodil kardinal Angelo Comastri. Ob 10.30 se bo na Trgu sv. Petra začela maša, nato pa naj bi Comastri z osrednje lože vatikanske bazilike podelil tradicionalni blagoslov mestu in svetu. Velikonočne slovesnosti bodo potekale tudi v Jeruzalemu.