M. B. J.; arhiv

##IMAGE-2492185##

Oktober in november sta meseca, v katerih obeležujemo že mnogo let spomin na naše borce, v zadnjih 20. letih pa tudi na borce za svobodo Slovenije. Z nostalgijo se spominjam, kako ponosno smo vedno stali pod zasavami in recitirali v zahvalo, spomin in opomin na težke čase. V zadnjem času pa se sprašujem, če bi bili vsi ti junaki, taki ali drugačni, ponosni na vse to, kar se dogaja sedaj v naši lepi Sloveniji.

Pošiljam vam eno svojo misel, ki sem jo strnila v pesem in bi bila vesela, če bi bila primerna tudi za na vaš splet.

SPOMINI

Se mati je trudila,
da brate, sestre, invalide,
starčke - vse je nahranila.
Požrla ni obljube
ob padlem sinu izrečene.

Krvavi žulji so boleli,
ko domovino smo gradili,
smo mislili tako,
da vnukom našim lepše bo.

A mati naša je zbolela,
pogoltna mačeha prišla,
sama kruh je snedla,
še drobtine vse pojedla.

Nekoč kruti otok je zapornike vedril,
tudi brez greha
med njimi kdo je bil,
a šibe bali smo se vsi,

kradli malo,
da se ni poznalo.

Lajež zdaj z vrhov doni.
Karavana pa naprej drvi.
Borci za domovino svobodno,
preveč krvi prelili ste za grudo rodno.