Primož Lavre

Skupina takratnih opozicijskih poslancev iz vrst Levice, LMŠ, SD in SAB je februarja 2022 vložila zahtevo za presojo ustavnosti nekaterih določb zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti. Poslanci so menili, da so spremembe zakonodaje, sprejete marca 2021, zaostrile že tako strogo priseljensko in migrantsko politiko ter omogočile začasno suspendiranje ustavnega reda in mednarodnih konvencij, kar ni v skladu z ustavo.

Oktobra 2023 je tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina vložil zahtevo za presojo ustavnosti spornih določb zakona o tujcih, s katerimi bi Slovenija ob migracijski krizi zaprla mejo. Svetina je presojo razširil na ravnanje policije z vsemi tujci, ne le s prosilci za azil. Ustavno sodišče je že novembra 2024 odločilo, da je del zakona o tujcih, ki govori o preizkusu utemeljenosti omejitve gibanja tujcem, neskladen z ustavo, sedaj pa je odločalo še o ustavnosti 10.a in 10.b člena zakona o tujcih.

10.a člen uvaja institut kompleksne krize na področju migracij, 10.b člen pa o ukrepanju v kompleksni krizi. Tako določa, da je mogoče v primeru kriznih razmer tujce (prosilce za mednarodno zaščito) po hitrem postopku odstraniti iz države ali jim preprečiti vstop v našo državo. Ustavno sodišče je sicer skoraj enako tematiko obravnavalo že leta 2019, ko je podobno ureditev že razveljavilo. Tudi tokrat je večina ustavnih sodnikov razveljavila 10.b člen zakona o tujcih, medtem ko je ustavno sodišče ugotovilo, da del 10.a člena, ki so ga izpodbijali poslanci, ni v neskladju z ustavo.

Ustavni sodniki so spomnili, da so podobno ureditev že razveljavili, saj je omejevala okoliščine, s katerimi lahko posameznik izkaže, da bo zaradi predaje izpostavljen nečloveškemu ravnanju, da zakonodajalec ni uredil položaja prosilca, če bi sosednja država zavrnila vstop na svoje ozemlje, in da zakonodajalec ni uredil učinkovitega dostopa do postopka za priznanje mednarodne zaščite bodisi v sosednji državi bodisi v Sloveniji.

Tokratna zakonska ureditev je sicer nekoliko spremenjena, a ustavno sodišče ugotavlja, da kljub določenim spremembam določbe 10.b člena ne izpolnjujejo vseh zahtev, ki izhajajo iz 18. člena ustave (prepoved mučenja), ko država uvede koncept varne tretje države.

Ustavno sodišče je pri presoji upoštevalo tudi sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča EU, da prihod številnih migrantov oziroma prosilcev za mednarodno zaščito ne odvezuje države, da izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz načela nevračanja. Ugotovili so tudi, da je del 10.b člena v nasprotju s 153. členom ustave, ki določa, da morajo biti zakoni v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral državni zbor.

Ustavno sodniki so razveljavitev 10.b člena zakona sprejeli s petimi glasovi proti štirim. Proti so glasovali Rok Čeferin, Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli. Sodnica Neža Kogovšek Šalamon je dala delno pritrdilno in delno odklonilo ločeno mnenje, Čeferin in Svetlič sta dala odklonilni ločeni mnenji, Špelca Mežnar in Rajko Knez pa pritrdilni ločeni mnenji.

Sklep, da 10.a člen ni v neskladju z ustavo, pa je sodišče sprejelo s sedmi glasovi proti dvema. Proti sta glasovali sodnici Kogovšek Šalamon in Katja Šugman Stubbs. O preostalem delu zahteve poslancev, tudi o ustavnosti zakona o mednarodni zaščiti, bo ustavno sodišče odločilo posebej.