Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Slovenski kataster nepremičnin med lastniki ali solastniki najmanj ene nepremičnine vodi 25.769 tujih fizičnih oseb. Med vsemi 1.133.819 fizičnimi osebami v evidenci predstavljajo 2,3 odstotka ali povedano drugače: tuji državljan je tako približno vsak 44. lastnik nepremičnine. Skupaj imajo vsaj del lastništva pri 109.589 parcelah in 26.996 delih stavb.

Podatki temeljijo na posredovanih preglednicah Geodetske uprave Republike Slovenije (Gurs) o tujih lastnikih, parcelah, delih stavb, občinah in dejanski rabi delov stavb. Kažejo obseg in strukturo evidentiranega tujega lastništva, ne pa neposredno obsega nakupov tujcev ali njihovega vpliva na cene nepremičnin. Precej dobro pokažejo, kdo ima nepremičnine, kje ležijo in čemu so namenjene. Ne razkrijejo njihove vrednosti, prav tako ne zajamejo nepremičnin, ki jih imajo v Sloveniji podjetja s tujimi lastniki.

Italijani in Hrvati na vrhu

Med tujimi lastniki je največ Italijanov – 4.098, tik za njimi so Hrvati s 4.084 osebami. Razlika je torej samo 14 oseb. Na tretjem mestu so Nemci z 2.069 lastniki, na četrtem Avstrijci s 1.877. Sledijo državljani Bosne in Hercegovine s 1.535 in Srbije s 1.203 osebami.

Že ta vrstni red pove, da gre pri tujem lastništvu v veliki meri za prebivalce in državljane držav, ki so s Slovenijo zgodovinsko, geografsko in gospodarsko tesno povezane. Pričakovano je, da imajo prebivalci sosednjih držav več povezav s Slovenijo, od čezmejnega bivanja in dela do družinskih vezi, dedovanja, počitniških nepremičnin in zgodovinskih povezav.

Ž. U.

Med prvimi desetimi državami so še Združeno kraljestvo, Severna Makedonija, Bolgarija in ZDA. V evidencah lastništev Gursa so posebej navedene tudi kategorije »Tujina«, »Neznana država«, »Prenehalo« in »Jugoslavija«, ki skupaj zajemajo 4.272 ljudi. Če iz pregleda evidence lastništev te izločimo, ostane 21.544 oseb, pri katerih je država državljanstva konkretno določena. Italijani in Hrvati skupaj predstavljajo približno 38 odstotkov tega števila. Prvih pet držav – Italija, Hrvaška, Nemčija, Avstrija ter BiH – pa predstavlja približno 63 odstotkov.

Ž. U.

Od garsonjere do hleva

Veliko si jih najbrž še vedno predstavlja, da je tuje nepremičninsko lastništvo vezano na klasično mestno stanovanje ali pa razkošno hišo nekje na Obali. Če nekdo sliši, da je v Sloveniji skoraj 27.000 delov stavb v lasti tujcev, lahko hitro pomisli na skoraj 27.000 stanovanj oziroma hiš. A to preprosto ne drži in je zmotna predstava, čeprav še vedno velja, da je stanovanjska raba pomemben del tujega lastništva. Del stavbe ni nujno samostojna nepremičnina v smislu, kot jo razume kupec na nepremičninskem portalu. Gre za evidenčno kategorijo, ki omogoča natančnejši opis stavbe in njene dejanske rabe.

Ž. U.

Med 26.996 evidentiranimi deli stavb, katerih (so)lastniki so tuje osebe, je 7.902 stanovanj (približno 29 odstotkov) v enostanovanjskih stavbah, 6.161 enot (približno 23 odstotkov), ki jih kataster vodi kot stanovanje, in 971 stanovanj v dvostanovanjskih stavbah. Skupaj več kot 15.000 evidentiranih stanovanjskih enot ali 55,7 odstotka vseh delov stavb s tujim lastnikom.

Preostanek razkrije, kako širok je pojem del stavbe. Pomožnih kmetijskih objektov je 3.720, hlevov 889, prostorov za spravilo pridelka 735, zidanic pa 400. Če prištejemo še rastlinjake in čebelnjake, je različnih kmetijskih delov stavb 5.800 oziroma dobra petina celotnega seštevka. Poleg njih je v evidenci 1.772 garaž, 621 garažnih parkirnih mest, 1.019 kleti, 434 poslovnih prostorov in 302 trgovska prostora. Daleč od tega torej, da bi tujci kupovali zgolj stanovanjske nepremičnine, v njihovi lasti je vse, od garsonjere do hleva in skupnega hodnika.

Razlike med številom lastnikov in številom parcel

Kaj pa parcele? Po podatkih za tuje fizične osebe je daleč največ (so)lastništva pri italijanskih državljanih, pri katerih je evidentiranih 29.924 parcel. Sledijo Hrvati s 17.550 parcelami, Avstrijci z 12.083 in Nemci z 9.785. Razlika med številom lastnikov in številom parcel je zelo povedna. Italijanskih lastnikov je približno toliko kot hrvaških, vendar je parcel v italijanski lasti precej več.

To pomeni, da povprečnega obsega lastništva ni mogoče razbrati samo iz števila ljudi oziroma da število lastnikov zelo malo pove o obsegu lastništva. Pri nekaterih skupinah lastnikov je nepremičninska lastnina bolj razpršena po parcelah. Pomembno je tudi, da števila parcel ne enačimo s številom stanovanj ali hiš. Parcela je lahko velika ali majhna, na njej je lahko stavba ali več stavb, lahko gre za zemljišče z različnimi rabami.

Parcele, pri katerih je med lastniki najmanj en tuji državljan, skupaj obsegajo 737,3 kvadratnega kilometra. To je površina skoraj treh Ljubljan. Primerjava je slikovita, vendar je ne smemo zamenjati za površino v izključni tuji lasti. Podatek zajame celotno parcelo tudi takrat, ko tujcu pripada le njen manjši del. Pove pa nam, kakšna zemljišča so povezana s tujimi lastniki.

Gozdovi obsegajo 509,8 kvadratnega kilometra, kmetijska zemljišča pa 157,5. Skupaj ti dve kategoriji predstavljata več kot 90 odstotkov celotne evidentirane površine. Povedano drugače: od vsakih sto kvadratnih metrov jih dobrih 69 pokriva gozd, nekaj več kot 21 pa kmetijska zemljišča. Pozidana zemljišča predstavljajo razmeroma majhen del. Vseh je 9,9 kvadratnega kilometra oziroma 1,3 odstotka skupne površine.

Koper razred zase

Tuje lastnike najdemo v vseh 212 slovenskih občinah. Razporeditev pa še zdaleč ni enakomerna. Pri parcelah je Koper razred zase in daleč najbolj izrazit primer občine, kjer se tuje lastništvo kaže predvsem skozi parcele. Na območju koprske občine je 16.663 parcel, pri katerih je med lastniki vsaj en tuji državljan. To je več kot 15 odstotkov vseh takih parcel v državi. Koper ima več kot dvakrat toliko parcel v lasti tujcev kot drugouvrščena občina.

Sledita namreč Ilirska Bistrica s 7.991 in Hrpelje - Kozina s 6.897 parcelami. Te tri občine skupaj predstavljajo skoraj 29 odstotkov državnega seštevka. Za njimi so Sežana z 2.824, Brežice z 2.744, Kobarid z 2.384, Kanal z 2.115 in Črnomelj z 2.063 parcelami. Med občinami z veliko parcelami so tudi Tolmin, Divača, Komen, Kostel in tako dalje. To niso samo največja slovenska mesta in turistična središča, kar nakazuje, da ima pri parcelah pomembno vlogo tudi podeželsko in obmejno lastništvo, ne le trg stanovanj in turističnih nepremičnin.

Ž. U.

V Ljubljani desetkrat manj parcel kot v Kopru

Koper je poseben primer. Poleg velikega števila parcel ima tudi 1.217 delov stavb v tuji lasti. To ga uvršča med občine z največjo prisotnostjo tujega lastništva tako pri zemljiščih kot pri stavbah. Geografska bližina Italije, čezmejne povezave, obalni trg in turistična privlačnost so dejavniki, zaradi katerih je tak rezultat razumljiv.

Pri delih stavb je slika sicer drugačna, vrstni red se močno spremeni. Na prvem mestu je nekako pričakovano Ljubljana s 3.659 deli stavb v tuji lasti, sledita Maribor s 1.820 in Koper. Nato so po vrsti še Piran z 928, Brežice z 874 in Sežana s 629 deli stavb. Prvih pet občin zajame skoraj tretjino vseh delov stavb z najmanj enim tujim lastnikom.

Koper in Ljubljana sta dva zelo različna primera tujega nepremičninskega lastništva. V Kopru močno izstopa zemljiško lastništvo, čeprav je tudi po delih stavb na visokem tretjem mestu. V Ljubljani je veliko več lastništva posameznih delov stavb, parcel v tuji lasti je tam »le« 1.693. Koper ima torej skoraj desetkrat več parcel v tuji lasti kot Ljubljana, Ljubljana pa ima približno trikrat toliko delov stavb. Tudi Maribor ima razmeroma malo parcel v primerjavi s Koprom – 1.541 –, vendar 1.820 delov stavb.

Ž. U.

Skoraj dve tretjini parcel si delijo s Slovenci

Ločeni podatki o obliki lastništva pokažejo še eno pomembno razliko. V izključni lasti tujih fizičnih oseb je 41.069 parcel, pri 68.695 parcelah pa si lastništvo delijo slovenski in tuji državljani. Pri zemljiščih tako močno prevladuje mešano lastništvo. Pri delih stavb je razmerje obrnjeno. V izključni tuji lasti jih je 15.448, v mešanem slovensko-tujem lastništvu pa 11.577.

BOBO/Žiga Živulović jr.

Ž. U.