Žalostni prizori s Triglava
Zadnji ostanek glavnega dela Triglavskega ledenika meri le še nekaj kvadratnih metrov. V zadnjih tednih se je zaradi visokih temperatur dodatno skrčil.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ki ga opazujejo že vse od leta 1946, so konec avgusta za STA povedali, da se je Triglavski ledenik v Julijskih Alpah že pred leti zmanjšal na posamezne ostanke ledu in da je glede na stanje konec avgusta zelo verjetno, da bodo zadnji ostanki povsem izginili že do konca letošnje talilne sezone.
Talilna sezona traja praviloma pol leta, in sicer od začetka maja do konca oktobra, ko je povprečna mesečna temperatura zraka na bližnji Kredarici (2513 metrov nadmorske višine) nad lediščem. Toda septembra je bila ta temperatura za več kot tri stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem (1991-2020), podobno je bilo junija in avgusta. Zadnje septembrske dni sežejo najvišje dnevne temperature zraka prek 12 stopinj Celzija. Letošnja in hkrati tudi zadnja talilna sezona bo skoraj zagotovo najtoplejša po letu 1955, pojasnjuje raziskovalec Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.
V zadnjih dneh debelina le še pol metra
Zadnji s prostim očesom vidni ostanek glavnega dela ledenika je na Triglavskih podih na nadmorski višini okrog 2470 metrov, pod steno Malega Triglava. Na daljši stranici je v zadnjih dneh meril približno pet metrov, na najdebelejšem delu pa je njegova debelina znašala le še približno pol metra. Zadnja leta so razkosane ledeniške zaplate na tem delu podov merile manj kot 0,2 hektarja, pred desetletjem še hektar.
V njegovi neposredni in bolj oddaljeni okolici so še vedno vidne oznake, s katerimi so raziskovalci minula desetletja označevali zunanje meje izginjajočega ledenika. Poleg tega je na razgaljeni in ledeniško obrušeni kamninski podlagi, ki je ostala za izginulim ledenikom, mogoče videti številna mesta s tanko podledeniško karbonatno skorjo.
Omenjena skorja je nastala na kamninski podlagi pod ledenikom, s pomočjo datacije pa so ugotovili, da vztraja ledenik na tem mestu že vse od konca pleistocenske poledenitve, torej nekaj manj kot zadnjih 12.000 let. Takšna skorja je v geološkem smislu po pojasnilih Pavška zelo neobstojna, saj po izginotju ledenika razpade v nekaj deset do nekaj sto letih. Njihova ohranjenost torej močno podpira razlago, da je bil večji del Triglavskih podov pod ledom večji del holocena.
Ostanki čepic, klobukov in drugih predmetov
Izginjanje ledenika je sicer skozi leta razkrilo tudi vrsto izgubljenih predmetov. Še danes je najti ostanke čepic in klobukov, ki so jih pohodniki izgubili med vzponom na Triglav, v preteklosti pa so na območju ledenika našli tudi delavsko čelado, sprehajalno palico z datumom iz leta 1924, fotoaparat znamke Ernemann, izdelan leta 1918, klobuk iz filca (podoben Kekčevemu), ostanke letala Cessna, posledice letalske nesreče maja 1989, modro obarvane kamne, namenjene meritvam hitrosti premikanja posameznih delov ledenika. Nekatere od teh predmetov si je mogoče ogledati v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.
Poleg zadnjega ostanka glavnega dela ledenika sta višje v stenah Triglava vidni še dve zaplati ledu. Ti sta po pojasnilih raziskovalca Pavška že desetletja izven območja, ki so ga nekdaj merili kot enotni ledenik. Nekoliko nižje od zadnjega ostanka je najti še nekaj ledenih zaplat, ki pa niso vidne, ker jih prekriva debela plast grušča.
Pred našimi očmi izginjajo zadnji koščki ledu
»Po 80 letih rednih meritev smo prišli do točke, ko ne spremljamo več samo krčenja Triglavskega ledenika, temveč njegovo dejansko izginjanje. Zadnji posnetki kažejo, da izginjajo pred našimi očmi še zadnji koščki ledu,« poudarja Pavšek. »Ostaja pa led pod površjem, natančneje v bližnjem Triglavskem breznu, kjer je na globini 250 metrov eno večjih jamskih ledenih teles«.
Tudi ledeni preostanki ledenika pod Skuto, ki je v Kamniško-Savinjskih Alpah, se še naprej krčijo in razpadajo in jih po Pavškovih navedbah v naslednjih letih čaka enaka usoda, kot je doletela njegovega zahodnega soseda v Julijskih Alpah.
Krčenje obeh ledenih teles je del širših sprememb v Alpah, kjer je segrevanje ozračja dva- do trikrat hitrejše od svetovnega povprečja, poudarjajo klimatologi. V zadnjih desetletjih se krajša trajanje in znižuje višina snežne odeje, sneg izgine prej, čedalje pogostejše pa so temperature zraka nad lediščem - tudi v hladni polovici leta.
Srednja letna temperatura zraka na Kredarici je bila v zadnjih 15 letih kar desetkrat enaka ali višja od ledišča, od leta 2022 pa je stalno nad njim; najverjetneje bomo lahko k minulim štirim letom dodali še letošnje, peto zaporedno leto, še dodaja Pavšek.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
