Trump preučuje omejitve izvoza dizla, pri nas bi lahko gorivo še podražilo
Bela hiša razmišlja o omejitvah izvoza dizla. Evropa je letos močno odvisna od ameriških dobav, Slovenija pa vse naftne proizvode zagotavlja iz uvoza.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ameriški predsednik Donald Trump razmišlja, kako zadržati več dizelskega goriva na domačem trgu in s tem ublažiti visoke cene pred novembrskimi vmesnimi volitvami.
Med možnostmi, o katerih razpravlja Bela hiša, so tudi omejitve izvoza – ukrep, namenjen ameriškemu trgu, ki pa bi lahko precej hitro dosegel evropske črpalke.
Financial Times poroča, da je Trump z najtesnejšimi sodelavci opravil pogovore o možnih ukrepih, končna odločitev pa še ni sprejeta.
V Washingtonu hkrati poteka intenzivno lobiranje: del republikancev iz kmetijskih držav zahteva ukrepanje zaradi dragih goriv, predstavniki naftne industrije pa opozarjajo, da bi prepoved izvoza lahko povzročila dodatne motnje.
Za Evropo je razprava pomembna predvsem zato, ker so ameriške rafinerije letos zapolnile velik del vrzeli, ki je nastala zaradi motenj v Rusiji in na Bližnjem vzhodu.
Evropska komisija je že prejšnji teden potrdila, da je zaradi možnosti ameriških omejitev v stikih z Washingtonom.
Po poročanju Reutersa je EU opozorila, da bi tak ukrep lahko negativno vplival na obe strani Atlantika.
Amerika je postala pomemben vir evropskega dizla
Dizel je trenutno eden najbolj napetih delov svetovnega naftnega trga.
Vojna z Iranom in motnje v Hormuški ožini so omejile dobave z Bližnjega vzhoda, ukrajinski napadi pa so zmanjšali zmogljivosti nekaterih ruskih rafinerij.
Ameriške rafinerije so zaradi tega letos povečale izvoz dizla za več kot petino, na približno 1,3 milijona sodov na dan, navaja Reuters. ZDA so tako postale eden ključnih virov dodatnih količin za svetovni trg.
Prav tu nastane težava. Dizel se je močno podražil tudi v ZDA, tamkajšnje zaloge pa so po Reutersovih podatkih za ta čas leta najnižje v več kot štirih desetletjih.
Ameriški politiki zato želijo več goriva obdržati doma, med največjimi potencialnimi poraženci takšnega ukrepa pa bi bili kupci v Latinski Ameriki in Evropi.
Trumpova administracija zato preučuje več možnosti. Poleg formalnih omejitev izvoza je energetski minister Chris Wright z ameriškimi rafinerijami razpravljal tudi o prostovoljnem zmanjšanju prodaje v tujino.
Sam Wright sicer ocenjuje, da popolna prepoved izvoza ne bi delovala in bi lahko zaradi manjše proizvodnje rafinerij podražila tudi druga goriva v ZDA.
Slovenija dizla ne proizvaja za lastno oskrbo
Slovenija pri tem nima velikega neposrednega vpliva na dobavne tokove, je pa na njih povsem vezana.
Po začasnih podatkih Statističnega urada je bila leta 2025 celotna oskrba Slovenije z naftnimi proizvodi zagotovljena iz uvoza. Naftni proizvodi so obenem predstavljali skoraj 35 odstotkov vse oskrbe države z energijo.
To ne pomeni, da Slovenija ves dizel kupuje neposredno od ameriških rafinerij. Naftni derivati se pretakajo prek skupnega evropskega trga, zato je za domačo ceno pomembnejše, koliko goriva je na voljo v Evropi in po kakšni ceni se z njim trguje.
Če bi ZDA omejile izvoz, bi morali evropski trgovci manjkajoče količine iskati drugje.
Ker so dobave z Bližnjega vzhoda in iz Rusije že omejene, bi se povečala konkurenca za dizel iz drugih rafinerij. Posledica bi se lahko najprej pokazala v evropskih veleprodajnih cenah.
Dizel pri nas ostaja blizu dveh evrov
Slovenski vozniki so takšne premike letos že občutili.
Liter dizelskega goriva zunaj avtocest trenutno stane največ 1,929 evra. Cena se je sicer znižala z 2,012 evra v prejšnjem tednu, vendar je še v začetku septembra znašala 1,811 evra.
V manj kot mesecu dni se je torej kljub zadnjemu znižanju zvišala za skoraj 12 centov na liter.
Pri 50-litrskem rezervoarju je razlika glede na začetek meseca približno šest evrov.
Slovenska regulacija ne more povsem ločiti domačih cen od dogajanja v tujini. Modelska cena temelji tudi na kotacijah naftnih derivatov na evropskem trgu in gibanju tečaja dolarja. Če se evropski dizel podraži, se zato pritisk sčasoma prenese tudi v izračun najvišje dovoljene maloprodajne cene.
Rezerve preprečujejo, da bi šlo čez noč za vprašanje pomanjkanja
Morebitne ameriške omejitve same po sebi ne pomenijo, da bi na slovenskih črpalkah zmanjkalo dizla.
Slovenija mora vzdrževati 90-dnevne obvezne rezerve nafte in naftnih derivatov. Zaradi omejenih skladiščnih zmogljivosti je del zalog shranjen tudi v drugih državah, s katerimi ima sklenjene sporazume.
Kako pomembne so takšne zaloge ob motnjah, se je pokazalo že marca. Vlada je zaradi težav pri preskrbi takrat dovolila sprostitev do 30 milijonov litrov dizelskega goriva iz varnostnih zalog.
Za Slovenijo je zato ob ameriški razpravi bolj kot kratkoročno vprašanje razpoložljivosti pomembno vprašanje cene.
Washington od Evrope medtem zahteva prav nasprotno
V nastalem položaju je še en paradoks. Medtem ko Bela hiša razmišlja, kako bi omejila odtok ameriškega dizla na tuje trge, od evropskih držav zahteva, naj na trg sprostijo več lastnih strateških zalog.
Reuters je v torek poročal, da ameriška administracija pritiska predvsem na evropske članice Mednarodne agencije za energijo, ki po oceni Washingtona še niso izpolnile dogovorov o sprostitvi rezerv.
Marca se je približno 30 držav dogovorilo o skupni sprostitvi 400 milijonov sodov nafte in derivatov zaradi motenj, povezanih z vojno z Iranom.
Mednarodna agencija za energijo za zdaj novega skupnega posega v rezerve ni napovedala, njen direktor Fatih Birol pa je dejal, da so države članice pripravljene ukrepati, če bi bilo to potrebno.
Razprava v Washingtonu tako prihaja v trenutku, ko ima svetovni trg z dizlom malo rezervnih možnosti.
Če bo Bela hiša dejansko omejila ameriške dobave, bo učinek odvisen predvsem od trajanja in obsega ukrepa.
Za Slovenijo pa bi se morebitna motnja najverjetneje pokazala tam, kjer se spremembe na svetovnem naftnem trgu običajno pokažejo najprej – pri ceni litra goriva.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.