Tanjo Fajon v Bruslju podprlo več držav članic, terjajo odgovore
Blokada imenovanja Tanje Fajon za posebno predstavnico EU za Sahel, za katero je poskrbela vlada Janeza Janše, dviguje prah tudi v Bruslju. Celoten postopek naj bi kritiziralo več držav članic.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nekdanji ministrici za zunanje in evropske zadeve Tanji Fajon je po posebej intenzivni intervenciji trenutne vlade Janeza Janše iz rok spolzela pomembna služba v Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD).
Kot smo že obširno poročali, je bila Fajon že izbrana za posebno predstavnico EU za Sahel, čakalo jo je le še imenovanje, a se je po pritisku Janševe vlade zapletlo. Visoki zunanjepolitični predstavnici EU Kaja Kallas ni preostalo drugega, kot da predlog za njeno imenovanje umakne, za posebno predstavnico EU za Sahel pa je bila pozneje imenovana danska diplomatka Birgitte Nygaard Markussen. Pa Kallas resnično ni preostalo drugega, kot da predlog umakne?
Članice terjajo odgovore
Kot kaže, se več držav članic EU s to potezo ni strinjalo. Bruseljski portal Euractiv namreč danes poroča, da je blokado imenovanja Fajon na ESZD v Bruslju kritiziralo sedem držav članic, vključno s Francijo, Španijo in Belgijo.
Sedmerica držav naj bi 22. julija ob imenovanju Birgitte Nygaard Markussen podprla Tanjo Fajon in kritizirala celoten postopek imenovanja, sta za portal potrdila neimenovana vira, seznanjena z dogajanjem.
Portal poroča še, da so se Španija, Romunija in Belgija posledično glasovanja o imenovanju Nygaard Markussen vzdržale. V Franciji naj bi ob tem ESZD očitali, da postopek imenovanja posebne predstavnice EU za Sahel ni bil pregleden in da se ne bi smel odvijati zunaj uradnih poti.
Postopek naj bi pod vprašaj postavile tudi španske oblasti, ki naj bi opozorile, da je bilo posledično premalo časa za presojo o ustreznosti danske kandidatke. V Španiji naj bi poudarili še, da Nygaard Markussen nima tako močnega političnega profila kot Fajon, pri čemer naj bi izrazili zaskrbljenost, kako bo dogajanje vplivalo na delovanje ESZD.
V Belgiji so po poročanju Euractiv na drugi strani priznali, da je bila odločitev v rokah Kallas, a so zahtevali pravno oceno o tem, ali kandidati za položaje posebnih predstavnikov EU potrebujejo podporo svojih nacionalnih vlad. Pravniki Sveta Evropske unije naj bi na belgijsko vprašanje odgovorili, da to ni zahteva.
Kritike naj bi izrazile tudi Romunija, Luksemburg in Slovaška.
Zadevo bodo še obravnavali
V ESZD so na zadevni seji, na kateri so na položaj imenovali Nygaard Markussen, v odziv na kritike poudarila, da je slovenska vlada opozorila na »nove, vsebinske pomisleke.« Dodali so, da se je čas iztekal, saj je bilo treba na zadevni položaj nekoga imenovati do 1. septembra.
Na zasedanju, ki je potekalo 22. julija in ki mu je predsedovala Irska, je bilo nato odločeno, da bodo razpravo o zadevi nadaljevali po poletnih počitnicah. Tako bo zadeva jeseni znova na mizi odbora stalnih predstavnikov Coreper.
Fajon vlado obtožila seksističnega političnega maščevanja
Je pa slovensko zunanje ministrstvo zoper Tanjo Fajon 24. julija na specializirano državno tožilstvo vložilo naznanitev suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. Za to se je odločilo po opravljeni notranji preveritvi postopkov, izvedeni pravni analizi, pridobitvi mnenja zakonodajno-pravne službe in po pregledu uradne dokumentacije v zvezi z njeno kandidaturo. Očitajo ji namreč, da naj bi kršila zakon, ko se pri prijavi na delovno mesto kot odhajajoča zunanja ministrica naj ne bi bila posvetovala s širšo vlado. Fajon to odločno zanika, vlado pa je obtožila seksističnega političnega maščevanja, še danes poroča Euractiv.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
