Strokovnjak Novak o trku predsednice: "Ta policist ne more biti vsega kriv"
Voznik odgovarja za vožnjo, vodstvo pa mora pojasniti formacijo, počitke, usposabljanje in navodila, opozarja nekdanji policist na vodstvenih položajih Gregor Novak.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Gregor Novak varovanje najvišjih državnih predstavnikov pozna od znotraj. Nekdanji policist je na vodstvenih položajih delal tudi na področju varovanja oseb. Leta 2022 je opravljal delo vršilca dolžnosti generalnega sekretarja ministrstva za notranje zadeve, danes pa dela kot odvetnik in vodi svet stranke Prerod.
O tem, kdo je odgovoren za nesrečo v predoru Kastelec, Novak pred koncem strokovnega pregleda ne želi ugibati. Je pa jasen glede tega, kdo bi moral po nesreči ukrepati.
»Generalni direktor policije oziroma notranji minister bi morala strokovni nadzor odrediti takoj,« je dejal za Svet24.
»Če tega ne naredita, bodo zaključke sprejemali ljudje, ki se na varovanje spoznajo bolj ali manj, ti zaključki pa so lahko napačni.«
Novak se čudi, da pristojni strokovnega nadzora niso odredili takoj po nesreči. V času pisanja članka ne policija ne ministrstvo nista sporočila, da nadzor že poteka.
Po njegovi razlagi posebna uredba in sporazum, ki urejata varovanje predsednice republike, ne moreta izključiti pristojnosti, ki jih zakon nalaga notranjemu ministru in generalnemu direktorju policije. Prav njima zakon po njegovih besedah nalaga preverjanje morebitnih strokovnih napak.
»Ne zdi se mi prav, da ga še nista odredila. Morala bi ga odrediti takoj,« pravi Novak.
Voznik odgovarja za vožnjo, vodstvo pa za sistem
Mercedes s predsednico Natašo Pirc Musar je v petek v predoru Kastelec trčil v predhodno vozilo iste varnostne kolone. Predsednica si je zlomila ključnico, ena od sopotnic pa je utrpela hude poškodbe. Policija je dokumentacijo poslala posebnemu oddelku Specializiranega državnega tožilstva.
Policija je v prvem pojasnilu o nesreči zapisala, da voznik mercedesa ni upošteval varnostne razdalje in je zato trčil v zadnji del audija pred njim.
Novak voznika ne razbremenjuje. Če je storil napako, mora zanjo odgovarjati. Zavrača pa razlago, ki bi vso odgovornost naložila samo njemu.
»Ta policist ne more biti vsega kriv,« pravi. »Njegova naloga je, da vozi varno in vsa tveganja, ki jih zazna, zmanjša na minimum tako mu nalaga tudi taktika in metodika varovanja. Zato ne vem, kaj je šlo narobe.«
Varnostna taktika vozniku ne odvzame pravice, da zmanjša hitrost ali poveča razdaljo, kadar opazi nevarnost. Zakon voznikom vozil s prednostjo in vozil v spremstvu dovoljuje odstopanje od prometnih pravil in signalizacije. Hkrati od njih zahteva, da ves čas obvladujejo vozilo in nikogar ne ogrožajo.
Po Novakovi oceni mora voznik odgovarjati za morebitno napako pri vožnji, vodstvo pa za širši sistem: izbiro formacije, navodila, usposabljanje in delovne razmere.
Pri velikih hitrostih vozijo tesno skupaj
Varnostna kolona po Novakovih besedah ne vozi kot dva običajna avtomobila na avtocesti. Vozniki vadijo tesno formacijo, s katero glavno vozilo varujejo pred vrivanjem, namerno blokado ali trkom drugega vozila. Takšno taktiko slovenski varnostniki uporabljajo že več kot dve desetletji.
»Ti fantje so dobro usposobljeni, da lahko tudi pri visoki hitrosti vozijo zelo skupaj,« pojasnjuje. »Ko prižgejo modre luči, lahko vozijo tudi po 200 kilometrov na uro. Usposobljeni so, da vozijo eden za drugim.«
Novak poudarja, da varnostni vozniki praviloma sodijo med najbolj usposobljene policiste in da morajo tudi pri veliki hitrosti ohraniti popolno zbranost.
Po Novakovi oceni uradna ugotovitev, da voznik ni upošteval varnostne razdalje, še ne pojasni vzroka nesreče. Strokovni nadzor bi moral ugotoviti, zakaj voznik v konkretnem trenutku razdalje ni mogel ohraniti oziroma zakaj v tesni formaciji ni reagiral tako, kot je bil usposobljen.
Predhodno vozilo kaže na pričakovano gnečo in časovni pritisk
Novak opozarja, da kolona ni vozila v »standardni formaciji«. Po njegovih besedah glavno vozilo praviloma spremlja avtomobil za njim, predhodno vozilo pa dodajo takrat, ko pričakujejo gost promet in želijo varovani osebi zagotoviti prosto pot.
Predhodno vozilo z modrimi lučmi po Novakovi razlagi skrbi za pretočnost in zmanjšuje možnost, da bi glavni avtomobil z varovano osebo obtičal v zastoju.
Novak pojasnjuje, da se vozniki o formaciji dogovorijo glede na pot, promet, razpoložljivi čas in stopnjo ogroženosti varovane osebe. Z načrtom nato seznanijo vodjo varovanja, ki ga mora potrditi.
Urad predsednice je sporočil, da je načrt poti vključeval še 20 minut časovne rezerve. Novak kljub temu meni, da izbrana formacija kaže na pričakovano prometno gnečo in možnost časovnega pritiska. Ali je to vplivalo na način vožnje, bi moral po njegovi oceni ugotoviti strokovni nadzor.
Nadzor mora pregledati počitek, obremenitve in usposabljanje
Posebni oddelek tožilstva bo preveril morebitno kazensko odgovornost za trčenje. Novak pa meni, da je potreben še ločen strokovni nadzor nad izvedbo varovanja.
Po njegovi oceni bi moral pregled zajeti načrt varovanja, oceno ogroženosti, izbiro formacije, navodila voznikom, njihovo psihofizično stanje in usposobljenost.
»Pregledati je treba delovnopravne zadeve, ali so bili počitki v redu in ali jim je delodajalec zagotovil vsa predpisana usposabljanja v tekočem letu. Na vse to mora dati odgovor strokovni nadzor,« pravi.
Po Novakovi oceni bi razporedi dela pokazali, koliko časa sta voznika delala pred nesrečo, kdaj sta nazadnje počivala in ali sta bila preobremenjena. Pri vožnji z veliko hitrostjo in majhno razdaljo lahko utrujenost hitro vpliva na odzivni čas, presojo in zaviranje.
Brez razporedov, evidenc usposabljanj in notranjega načrta varovanja javnost ne more vedeti, ali je odpovedal posameznik ali sistem okoli njega.
Novak poudarja, da policija odgovornosti za strokovnost varnostnikov ni izgubila s tem, ko so bili premeščeni v urad predsednice.
Po njegovem mora vodstvo policije še naprej skrbeti za njihovo usposobljenost, psihofizično pripravljenost in spoštovanje pravil o počitku.
Po neuradnih informacijah, ki smo jih pridobili v policijskih vrstah, so bili vozniki varovanih oseb v preteklosti že preobremenjeni. Nekateri sogovorniki trdijo, da so posamezne izmene trajale tudi do 18 ur. Predsednica je po nesreči sicer zagotovila, da varnostniki v tem primeru niso bili preobremenjeni.
Predsednica je po nesreči zagotovila, da varnostniki v tem primeru niso bili preobremenjeni.
Na ministrstvo za notranje zadeve in policijo smo naslovili vprašanja, ali je generalni direktor oziroma minister že odredil strokovni nadzor, kdo ga bo opravil in ali bo pregledal tudi razporede dela, počitke ter usposabljanja varnostnikov. Odgovore še čakamo.
Varnostnik predsednici ne more preprosto reči ne
Predsednica je po nesreči priznala, da med vožnjo ni bila pripeta, varnostnega pasu pa ni uporabljala niti ena od njenih prijateljic.
Po Novakovi oceni bi jo moral varnostnik opozoriti in od nje zahtevati, naj se pripne. Če bi to zavrnila, pa zaradi tega ne bi mogel prekiniti naloge in ji odreči prevoza.
»Lahko jo opozori. Da bi zaradi tega odklonil nalogo, pa ne. To bi bilo nesorazmerno,« pravi.
Predsednica ima drugo stopnjo varovanja. Varnostniki jo spremljajo ves čas, sama pa se varovanju ne more odpovedati niti na zasebnih poteh.
Po Novakovi razlagi je varnostnik še vedno policist s policijskimi pooblastili, hkrati pa mora predsednico odpeljati po načrtovani poti in skrbeti za njeno varnost.
Zaradi zavrnitve uporabe pasu je zato ne more preprosto pustiti brez prevoza in varovanja.
Novak ne pozna primera, ko bi varnostnik odpovedal prevoz, ker se varovana oseba ni hotela pripeti. Prav tako se mu ne zdi realno, da bi varnostnik ob vsaki takšni kršitvi kaznoval osebo, ki jo varuje. Kaznovanje predsednice ni njegova primarna naloga in je tudi nekako v nasprotju z namenom varovanja.
Po Novakovih besedah je predsednica, tako kot vsaka druga varovana oseba, pred nastopom funkcije poučena o samozaščitnih ukrepih in nujnosti spoštovanja varnostnih standardov.
To pa predsednice ne razbremeni. »Za to, da se ni pripela, je žal odgovorna sama,« pravi Novak.
Predsednica lahko pričakuje globo
Zakon o pravilih cestnega prometa zahteva uporabo pasu na vseh sedežih, kjer ga je proizvajalec vgradil. Za odraslega voznika ali potnika, ki pasu ne uporablja, določa 120 evrov globe. Predsedniška funkcija sama po sebi ne prinaša izjeme.
Po Novakovi oceni lahko predsednica pričakuje kazen. »Če bo policija vodila postopek o prekršku, jo bo kaznovala. Sama je že priznala, da se ni pripela.«
Modre luči tega ne spremenijo. Vozniku vozila s prednostjo ali vozila v spremstvu omogočajo odstopanje od prometnih pravil in signalizacije. Voznik mora kljub temu ves čas obvladovati vozilo in ne sme nikogar ogrožati. Posebni svetlobni znaki tudi ne odpravijo obveznosti, da mora potnik uporabljati varnostni pas.
»Modre luči so namenjene prednostni vožnji v prometu, ne temu, da se nekomu ni treba pripeti,« poudarja Novak.
Varnostna presoja ni nova ocena ogroženosti za vsako pot
Urad predsednice je pojasnil, da varnostna služba redke prevoze zasebnih sopotnikov predhodno presodi, nato pa jih odobri predsednica. Novak opozarja, da izraz »varnostna presoja« sam po sebi še ne razkriva, kaj je služba v konkretnem primeru preverila.
Po Novakovi razlagi širša ocena ogroženosti temelji na podatkih policije, Sove, Obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo ter po potrebi zunanjega ministrstva ali drugih državnih organov.
Takšna ocena določa obseg varovanja in ukrepe za daljše obdobje. Za poseben dogodek lahko varnostniki pripravijo še ožjo oceno tveganja ter ukrepe prilagodijo konkretni poti ali dogodku.
»Če bi za vsako pot pripravljali novo oceno ogroženosti, bi bilo to fizično nemogoče, vplivalo pa bi tudi na učinkovitost varovanja,« pravi Novak.
Zato ne pričakuje, da so za običajno pot s Hrvaške v Komendo izdelali novo celovito oceno. Po njegovem je ekipa predvsem presodila trenutne okoliščine in prometne razmere ter nato izbrala formacijo s predhodnim vozilom.
Predsednici sicer nihče ne more na splošno prepovedati, da v vozilo povabi prijateljico. Novak pa opozarja, da mora varnostna služba vedeti, kdo vstopa v avtomobil, sopotnik pa mora razumeti, da s tem sprejema določeno tveganje, povezano z vožnjo ob varovani osebi.
»Prepovedi, da bi varovana oseba koga vzela s seboj, ni. Z varnostnega vidika pa je smiselno, da tega ne počne pogosto in da ve, kdo so ljudje, ki jih povabi v vozilo,« pravi.
Organizacijsko ureditev kritizira, vendar je ne krivi za nesrečo
Novak nasprotuje odločitvi, da so varovanje predsednice organizacijsko izločili iz enotnega policijskega sistema. Varnostnike bi obdržal znotraj policijskega Centra za varovanje in zaščito. Hkrati zavrača politično priročno razlago, da so policisti po premestitvi izgubili znanje in zato povzročili nesrečo.
»Moje mnenje je, da je bila napaka, da so naredili te hibridne oddelke, vendar vzročne zveze s to nesrečo ne vidim,« poudarja.
»Metoda in taktika dela sta povsem enaki. Če bodo poskušali prikazati, da so ti varnostniki zato manj usposobljeni, bo to politična ocena, in ne strokovna.«
Po Novakovi oceni bi lahko prav strokovni nadzor ločil organizacijsko kritiko od dejanskega vzroka nesreče. Če so vozniki opravili vsa usposabljanja, dobili predpisani počitek in sledili veljavnemu načrtu, sama premestitev trčenja ne pojasni.
Če pa je vodstvo pri kateri od teh obveznosti odpovedalo, pravi Novak, odgovornosti ne more prevaliti le na voznika.
Ustavna obtožba se mu zdi predvsem piarovska poteza
Televizija Slovenija je po nesreči neuradno poročala, da naj bi nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek pripravljal ustavno obtožbo predsednice tudi zaradi njenega druženja z ruskimi državljani. Jambrek je pozneje zanikal, da jo pripravlja. Urad predsednice je pojasnil, da ima omenjena sopotnica poleg ruskega tudi slovensko državljanstvo in slovenski potni list.
Novak v javno znanih dejstvih ne vidi pravne podlage za tak postopek. »Trenutno ne vidim ne kršitve ustave ne hujše kršitve zakona. To, da ni uporabljala varnostnega pasu, pa ni hujša kršitev zakona. Prav tako ne poznam določbe, ki bi komurkoli prepovedovala druženje z ruskim državljanom.«
Če bi predlog vseboval le doslej objavljene očitke, bi šlo po Novakovi oceni predvsem za politično piarovsko potezo, ne pa za resen ustavnopravni postopek.
Ob tem se sprašuje, kako bi takšno argumentacijo podprli poslanci Resni.ce in kako bi jo politično požegnal njihov predsednik Zoran Stevanović, ki vodi tudi državni zbor. Stevanović je letos javno napovedoval obisk Moskve, po izvolitvi na čelo državnega zbora pa mu je čestital predsednik ruske dume Vjačeslav Volodin.
»Vprašam se, kako bodo poslanci Resni.ce glasovali ob taki ustavni obtožbi, če bi jo vezali na to, da je bila v predsedničinem avtomobilu ruska državljanka,« pravi Novak. Za Stevanovića je po njegovih besedah »javno znano, da se druži z ruskimi državljani«.
S tem opozarja na po njegovem očitna dvojna merila. Če stik z ruskim državljanom pri enem nosilcu javne funkcije ni sporen, tudi pri drugem po njegovi oceni ne more sam po sebi postati podlaga za ustavno obtožbo.
»To se mi zdi skregano s pravno logiko in še bolj z razumsko presojo,« sklene.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
