Slovenija z najvišjo gospodarsko rastjo po letu 2022
Slovenski BDP je v drugem četrtletju zrasel za 5 odstotkov. Slovenija je močno presegla EU, rast pa so poganjali investicije in gradbeništvo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovensko gospodarstvo je v drugem četrtletju letos občutno pospešilo. Bruto domači proizvod se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 5,0 odstotka, kaže prva ocena Statističnega urada.
Višjo medletno rast je Slovenija nazadnje dosegla v prvem četrtletju 2022.
Petodstotne rasti ne pojasni zgolj primerjava z razmeroma šibkim lanskim drugim četrtletjem.
Ko je Surs iz podatkov odstranil običajne sezonske in koledarske vplive, je izračunal 1,8-odstotno rast glede na letošnje prvo četrtletje.
To je najvišja četrtletna rast po tretjem četrtletju 2021.
V prvih šestih mesecih je slovensko gospodarstvo v primerjavi z enakim obdobjem lani zraslo za 4,1 odstotka.
Slovenija močno presegla evropsko povprečje
Primerljivi podatki kažejo, da je Slovenija v drugem četrtletju rasla bistveno hitreje od Evropske unije in evrskega območja.
Slovenski BDP se je po sezonsko prilagojenih podatkih medletno povečal za 4,8 odstotka.
Predhodna ocena Eurostata je za celotno Evropsko unijo pokazala 1,2-odstotno rast, za evrsko območje pa enoodstotno.
Slovenija je tako medletno rasla štirikrat hitreje od povprečja Evropske unije. Tudi četrtletna primerjava kaže veliko razliko.
Slovenski BDP je zrasel za 1,8 odstotka, gospodarstvo EU za 0,5 odstotka, gospodarstvo evrskega območja pa za 0,4 odstotka.
| Primerljiva realna rast BDP | Slovenija | Evropska unija | Evrsko območje |
|---|---|---|---|
| Glede na prvo četrtletje 2026 | 1,8 % | 0,5 % | 0,4 % |
| Glede na drugo četrtletje 2025 | 4,8 % | 1,2 % | 1,0 % |
Surs pri petodstotni rasti meri spremembo obsega gospodarstva in iz izračuna odstrani vpliv višjih cen.
Gospodinjstva povečala porabo
Domača potrošnja se je v drugem četrtletju povečala za 5,9 odstotka. Rast sta podprli končna potrošnja in močno povečanje investicij.
Gospodinjstva so svojo potrošnjo povečala za 3,4 odstotka, kar je najvišja rast v zadnjih šestih četrtletjih.
Nakupe so povečala v vseh skupinah izdelkov in storitev. Najbolj so izstopali trajni izdelki, pri katerih je poraba zrasla za 10,1 odstotka.
Mednje sodijo avtomobili, pohištvo, gospodinjski aparati in drugi izdelki, ki jih ljudje uporabljajo več let.
Poraba za storitve se je povečala za 3,7 odstotka, za netrajne izdelke za 1,3 odstotka, za oblačila, obutev in druge poltrajne izdelke pa za 0,9 odstotka.
Svojo potrošnjo je povečala tudi država. Njeni izdatki so bili za 5,2 odstotka višji kot pred enim letom.
| Kaj je poganjalo gospodarstvo | Medletna sprememba |
|---|---|
| Domača potrošnja | 5,9 % |
| Končna potrošnja | 4,0 % |
| Potrošnja gospodinjstev | 3,4 % |
| Potrošnja države | 5,2 % |
| Bruto investicije | 12,3 % |
| Investicije v osnovna sredstva | 13,2 % |
| Izvoz | 6,4 % |
| Uvoz | 7,6 % |
Gradbeništvo ostaja glavni motor rasti
Največjo razliko so znova naredile investicije. Bruto investicije so se povečale za 12,3 odstotka, investicije v osnovna sredstva pa za 13,2 odstotka.
Podjetja in država so največ vlagali v zgradbe ter druge objekte. Vrednost teh investicij se je povečala za 19 odstotkov.
Naložbe v stanovanjske stavbe so zrasle za 5,8 odstotka, investicije v druge stavbe in objekte pa za 23,6 odstotka.
Močno so rasle tudi naložbe v opremo in stroje. Povečale so se za 10,1 odstotka. Pri transportni opremi je rast dosegla 14,7 odstotka, pri drugi opremi in strojih pa 8,5 odstotka.
Gradbeništvo je ustvarilo za 15,9 odstotka več dodane vrednosti kot pred enim letom. Surs ugotavlja, da ta dejavnost že od lanskega drugega četrtletja raste po stopnjah med 13 in 16,5 odstotka.
V vsakem od teh četrtletij je k skupni gospodarski rasti prispevala od 0,8 do ene odstotne točke.
Močno rast potrjujejo tudi junijski podatki o gradbenih delih. Njihova vrednost je bila junija sicer za 0,4 odstotka nižja kot maja, vendar je lansko raven presegla za 22,9 odstotka.
V celotnem prvem polletju se je povečala za 23,6 odstotka.
| Vrednost gradbenih del | Junij medletno | Prvo polletje medletno |
|---|---|---|
| Gradbeništvo skupaj | 22,9 % | 23,6 % |
| Gradnja stavb | 17,8 % | 19,1 % |
| Inženirski objekti | 28,1 % | 30,6 % |
| Specializirana gradbena dela | 21,2 % | 21,1 % |
Najhitreje je rasla gradnja inženirskih objektov, kamor sodijo ceste, železnice, mostovi, cevovodi in druga javna infrastruktura.
Vrednost teh del je bila v prvem polletju za 30,6 odstotka višja kot leto prej.
Rast se je razširila tudi v industrijo in storitve
Gospodarska rast ni ostala omejena na gradbišča. Trgovina, promet in gostinstvo so ustvarili za 5,2 odstotka več dodane vrednosti.
To je najvišja rast te skupine dejavnosti v zadnjih štirih letih.
Predelovalne dejavnosti so zrasle za 4,3 odstotka in dosegle najvišjo rast v zadnjem letu in pol.
Informacijske in komunikacijske dejavnosti so dodano vrednost povečale za 6,4 odstotka, finančne in zavarovalniške dejavnosti pa za 8,3 odstotka.
Strokovne, znanstvene, tehnične in druge poslovne dejavnosti so zrasle za 5,4 odstotka.
Skupna dodana vrednost celotnega gospodarstva se je povečala za 4,8 odstotka.
Uvoz rasel hitreje od izvoza
Močno se je okrepila tudi menjava s tujino. Izvoz blaga in storitev je zrasel za 6,4 odstotka, uvoz pa za 7,6 odstotka.
Tako hitre rasti blagovne menjave Slovenija ni dosegla od tretjega četrtletja 2024.
Izvoz blaga se je povečal za 6,5 odstotka, izvoz storitev pa za 6,1 odstotka. Pri uvozu je rast blaga dosegla 8,1 odstotka, rast storitev pa 5,5 odstotka.
Hitrejša rast uvoza je posledica okrepljene domače porabe in investicij, saj gospodinjstva ter podjetja del izdelkov, opreme in surovin kupijo v tujini.
Ker je uvoz rasel hitreje od izvoza, je zunanja trgovina skupno rast BDP zmanjšala za 0,5 odstotne točke.
Gospodarstvo raste, zaposlovanje precej manj
Močna gospodarska rast še ni sprožila primerljivo velikega zaposlovanja. Slovensko gospodarstvo je v drugem četrtletju zaposlovalo približno 1.101.000 ljudi.
Število se je v enem letu povečalo za približno 3.500 oziroma za 0,3 odstotka.
Največ novih delovnih mest so ustvarile strokovne, znanstvene, tehnične in druge poslovne dejavnosti.
Število zaposlenih se je tam povečalo za približno 4.500 oziroma za 3,2 odstotka.
Približno 4.500 dodatnih zaposlitev so skupaj ustvarili javna uprava, obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo. Rast je dosegla 2,1 odstotka.
Drugačno sliko kaže predelovalna industrija. Njena dodana vrednost je zrasla za 4,3 odstotka, število zaposlenih pa se je zmanjšalo za približno 3.000 oziroma za 1,3 odstotka.
Okrevanje proizvodnje se torej še ni prelilo v rast industrijske zaposlenosti.
Rekorden turistični junij, gore prehitevajo obalo
K rasti trgovine, prometa in gostinstva je prispevala tudi dobra turistična sezona. Slovenija je junija prvič presegla dva milijona turističnih prenočitev.
Surs je naštel skoraj 810.000 prihodov in 2.000.181 prenočitev. Obe številki sta za približno dva odstotka presegli lansko raven.
Junij je s tem presegel prejšnji rekord iz leta 2022. V celotnem prvem polletju so turisti ustvarili skoraj 7,3 milijona prenočitev, kar je 5,7 odstotka več kot leto prej.
Število prihodov se je povečalo za pet odstotkov in se približalo trem milijonom.
Tuji gosti so ustvarili skoraj 5,2 milijona prenočitev oziroma 6,8 odstotka več kot lani.
Domači gostje so prispevali nekaj manj kot 2,1 milijona prenočitev, kar predstavlja 2,8-odstotno rast.
Najhitreje so rasle gorske občine. V prvem polletju so naštete prenočitve povečale za 11 odstotkov, obmorske občine pa za 1,4 odstotka.
Junija so gorske občine zabeležile petodstotno rast, obmorske pa 1,8-odstotni upad.
Sursovi turistični podatki tako potrjujejo nadaljevanje premika dela poletnega obiska od obale proti hladnejšim alpskim krajem.
Razpoloženje se je izboljšalo tretji mesec zapored
Prvi julijski podatki za čas po koncu drugega četrtletja za zdaj ne kažejo nenadnega preobrata.
Kazalnik gospodarske klime je bil julija za 3,2 odstotne točke višji kot v istem mesecu lani.
Razpoloženje med podjetji in potrošniki se je izboljšalo tretji mesec zapored.
Kazalnik je presegel tudi povprečje obdobja med letoma 2010 in 2025.
Gospodarska klima meri pričakovanja in ocene podjetij ter potrošnikov, zato sama še ne zagotavlja nadaljevanja visoke gospodarske rasti.
Surs je v novih tabelah oceno medletne rasti v prvem četrtletju zvišal s 3,0 na 3,2 odstotka.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
