Robert Balen

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Škoda na nekaterih območjih je tako velika, da je pridelek ponekod zmanjšan tudi za 100 odstotkov, je na današnji novinarski konferenci ob ogledu posledic v Ljubljani z okolico opozorila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Mojca Erjavec.

»Suša je resnično pereča in je prizadela pridelek tudi do 100 odstotkov,« je poudarila. To po njenih besedah za številne pridelovalce, njihove družine in celotne regije pomeni tudi vprašanje preživetja. »Kmetijstvo zagotavlja prehransko varnost, zagotavlja našo hrano,« je dejala.

Spomnila je, da so na ministrstvu za reševanje posledic lanske suše in pozebe zagotovili več kot 15 milijonov evrov. Prva izplačila naj bi bila izvedena že konec tega meseca.

Spomnila je, da na ministrstvu medtem pripravljajo tudi ukrepe zaradi visokih cen goriv. Na ravni Evropske unije je bilo za ta namen zagotovljenih 2,7 milijona evrov, sredstva pa bo Slovenija po napovedih Erjavec še nadgradila z lastnimi državnimi ukrepi.

Robert Balen

Poudarila je, da je v trenutnem obdobju skupne kmetijske politike za namakanje zagotovljenih okoli 10 milijonov evrov in da sta trenutno na tem področju odprta dva razpisa. »Na terenu smo si ogledati tudi nekatere dobre prakse namakanja,« je povedala.

Spomnila je, da so na ministrstvu že poslali pobudo ministrstvu za okolje in prostor za hitrejše in enostavnejše umeščanje kmetijskih objektov v prostor.

Robert Balen

Zaradi vse več vremenskih ujem bi kmetje morali razmisliti tudi o možnosti zavarovanja v kmetijstvu, za kar so prav tako na voljo subvencije, je povedala.

Na očitke, kje je kmetijski minister Janez Cigler Kralj danes ob tako katastrofalnih razmerah, je Erjavec pojasnila, da ima vsak pravico do letnega dopusta, da je ona v tem času njegova legitimna predstavnica, na teren pa bo minister odšel prihodnji teden. Po njenih besedah je minister sicer »neformalno na terenu in razmere dobro pozna«.

Kmetje seštevajo posledice katastof

Na težke razmere za slovenskega kmeta opozarjajo tudi v Kmetijsko-gozdarski zbornici (KGZ) Slovenije. »Z veliko zaskrbljenostjo spremljamo letošnje razmere, naravne nesreče si podajajo roke celotno sezono,« je poudaril predsednik Jože Podgoršek.

Spomnil je, da se je leto začelo s spomladansko sušo, sledil je prvi vročinski val, ki so ga prekinila neurja in toča. »Padali so celotni sadovnjaki,« je dejal. Zdaj pa se Slovenija znova sooča z ekstremno vročino, ki jo spremljajo neurja in toča. Posledice so vidne praktično po vsej državi.

Robert Balen

»Beležimo res izjemne upade pridelkov, krme, zelenjave, krompirja, sadja,« je povedal Podgoršek. Tudi na področju vinogradništva so razmere zahtevne, saj trta zaradi vročine predčasno dozoreva. Posebej zaskrbljujoče so razmere pri krmi. Podgoršek opozarja, da bo tudi tista silaža, ki jo bodo kmetje uspeli pridelati, slabše kakovosti. »Ta situacija je res stresna in zahtevna za vse naše kmetije,« je poudaril.

Kot ob izbruhu vojne v Ukrajini 

KGZ Slovenije bo na ministrstvo še poslala svoj nabor ukrepov za pomoč kmetom. Po besedah Podgorška bodo predlagali ukrepe finančne podpore po vzoru iz leta 2022 ob začetku vojne v Ukrajini, ko je država za pomoč v kmetijstvu spomladi namenila 30 milijonov, jeseni pa še 15 milijonov evrov. »Pričakujemo neko takšno konkretno pomoč še v tem letu,« je bil jasen.

Poleg tega bodo med drugim predlagali še popise škode, možnosti najema kreditov preko Slovenskega regionalno razvojnega sklada ter zmanjšanje administrativnih bremen javljanja višje sile, setve, ozelenitev.

Kmetje bi gnojili prej

Da bodo v prihodnosti potrebna večja vlaganja v preventivne ukrepe, je menil tudi član sveta KGZ Slovenije Bojan Cajhen. Prepričan je, da bo v letih, kot je letošnje, tudi država morala bolj pomagati, da kmetije ne bodo obupale in prenehale kmetovati. Kmet Andrej Hribar pa je ministrstvo v luči vremenskih vzorcev zadnjih let pozval k razmisleku o tem, da bi bilo gnojenje omogočeno že pred 15. februarjem.