Arhiv Štajerskega Tednika

Ministrstvo za kulturo (MK) je že leta 2008 naročilo predračun, po katerem bi obnova Borla za hotelsko dejavnost stala okrog 8 milijonov evrov. Mnogi sicer menijo, da je številka nerealna in bi se najbrž realnosti bolj približala z zneskom 20 ali celo 25 milijonov. Tega denarja ni, so pa na deseti iz serije okroglih miz s skupnim naslovom Gradovi na razpotju podali kar nekaj predlogov za manjše, postopne korake obnove. Zgodovinski inštitut Milka Kosa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani tovrstna srečanja, na katerih Miha Preinfalk, kastelolog Igor Sapač in drugi strokovnjaki ter predstavniki različnih institucij obravnavajo predvsem najbolj ogrožene slovenske gradove in dvorce, organizira že od leta 2013.

Nepopravljiva škoda zaradi nekaj strešnikov
Sapač je prepričan, da pri Borlu ne gre razmišljati o dolgoročnih projektih popolne obnove, temveč je nemudoma treba opraviti nujna vzdrževalna dela. Grad pospešeno propada zaradi malenkosti: na strehi manjka nekaj strešnikov, nekatera okna pa so odprta ali razbita. Zamakanje je že uničilo restavratorsko snete baročne freske in štukature. Grajsko kapelo uničujejo ptice, leseni hodniki propadajo, kupi nesnage pomenijo nevarnost požarov, zaradi neurejenega odvodnjavanja pa je šilasti kletni oporni lok tik pred sesutjem …

»Relativno majhne poškodbe bodo povzročile ogromno škodo. Zaradi varčevanja pri nekaj opečnih strešnikih bodo zneski obnove zelo narasli. Z minimalnimi sredstvi in bistrim pogledom je številne težave mogoče rešiti!« meni kastelolog. Krovci so nam pojasnili, da bi za popravilo kvadratnega metra strehe (skupaj z materialom) morali odšteti od 150 do 350 evrov, pri izredno težko dostopnih mestih pa bi potrebovali še dodatnih 200 evrov za avtodvigalo. Država bo namesto polovice tisočaka za sanacijo raje namenila milijone. Nekoč. Konservator Janez Mikuž, ki je v letih od 1980 do 1991 vodil gradbeno sanacijo Borla, brez katere gradu najbrž ne bi bilo več, opozarja: »Vsak objekt, ki je brez življenja, je obsojen na propad.« Ob obnovi so o tem že razmišljali, zato so v kompleksu uredili hišniško stanovanje, a je danes prazno ... Mikuž meni, da bi grad morali spremeniti v sodoben grajski hotel, kot so načrtovali že v 80. letih prejšnjega stoletja, vendar dodaja: »Treba je storiti danes, ne jutri in še manj pojutrišnjem!«

Da bi bilo treba ukrepati, že desetletje opozarjajo tudi v Društvu za oživitev gradu Borl (DgB). Predsednica društva Sonja Golc pojasnjuje: »Ko je bil kompleks še odprt, smo ga z društvom tedensko obiskovali, zapirali odprta okna in čistili smeti. Zdaj v grad ne smemo več, tudi čistilne akcije imamo lahko samo zunaj.« Predlagali so, da bi za prireditve, morda tudi poroke, odprli vsaj del gradu oz. prvo notranje dvorišče. »Leta 2014 smo ustanovili konzorcij za Borl. Ta združuje 21 organizacij, ki izkazujejo interes za grad – kar pa ne pomeni, da uporabo gradu želijo brezplačno,« pravi Golčeva. Za Borl so skušali pridobiti tudi nekaj evropskega denarja. Ker gre za obmejno problemsko področje, je priložnosti kar nekaj. V okviru čezmejnega sodelovanja DE-PARK so želeli za grad kupiti stole in ozvočenje, vendar doslej še niso našli formule, kako bi to sploh lahko izvedli. Grad je namreč v državni lasti, ta pa ga le s simbolično najemnino ali celo brez nje ne sme dati v najem.

756 evrov za letno vzdrževanje gradu ...

Preberite več v Štajerskem Tedniku

Arhiv Štajerskega Tednika