Celjska bolnišnica: še vedno primanjkljaj, a precej manjši
Poslovno leto 2025 je s presežkom zaključilo 24 bolnišnic, z izgubo so ga zaključile tri, kažejo podatki Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije.
Največjo izgubo, 6,5 milijona evrov, je imel Onkološki inštitut Ljubljana, največ presežka, skoraj 3,6 milijona evrov, je imela bolnišnica Murska Sobota. Med tremi bolnišnicami, ki so lani poslovale z izgubo, je tudi Splošna bolnišnica Celje.
S presežkom v poslovanju sta poslovno leto zaključili tudi Psihiatrična bolnišnica Vojnik in Bolnišnica Topolšica. Lani so po podatkih združenja slabše poslovale tiste bolnišnice, ki so imele kadrovske težave in so zato plačevale storitve zunanjih strokovnjakov po drugih pogodbenih razmerjih, ki so dražja oblika dela kot zaposlovanje. Celjska bolnišnica je poslovanje zaključila z izgubo malo manj kot 306 tisočakov. Psihiatrična bolnišnica Vojnik je imela približno 1.553 tisoč evrov presežka, Bolnišnica Topolšica je poslovno leto prav tako zaključila s presežkom malo manj kot 897 tisoč evrov.
Država stimulirala financiranje bolnišnic
Ob tem velja dodati, da je tudi država celo leto spodbujala financiranje poslovanja javnih zdravstvenih zavodov, in sicer z uvedbo modelov financiranja bolnišnične obravnave (model SPP), ki je zavodom lani prinesel 24 milijonov evrov, z interventnim zakonom, ki je za finančno stabilizacijo bolnišnic namenil skoraj 64 milijonov evrov, in z dodatnimi 32 milijoni evrov zaradi ugotovljene podfinanciranosti bolnišnic.

Kaj je botrovalo izgubi?
Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje je sprejel poročilo za leto 2025. V sporočilu za javnost je med drugim zapisano: »V bolnišnici smo lani izboljšali poslovni izid ter pomembno okrepili obseg zdravstvenih storitev. Lani smo imeli ob koncu leta 306 tisoč evrov izgube, kar je veliko manj glede na preteklo leto.«
Leto 2024 je namreč izguba znašala manj kot 4,2 milijona evrov izgube. V nadaljevanju so še zapisali, da se je obseg dela v bolnišnici povečal na vseh ravneh. Največji strošek še vedno predstavljajo stroški dela, zaradi česar so bili zaradi pomanjkanja zdravnikov na področju radiologije in v urgentnem centru za organizacijo in zagotavljanje standardov kakovosti zdravstvenih storitev bolnikom primorani sklepati podjemne pogodbe z zunanjimi zaposlenimi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.