Profimedia

Na portalu predlagam.vladi.si, ki omogoča izmenjavo stališč, pogledov in mnenj o javnih temah, uporabniki spleta pogosto predlagajo, kaj bi lahko bilo v državi drugače, po njihovem mnenju celo boljše. Stran je zasnovana tako, da lahko vsi, ki se prijavijo na stran, komentirajo predloge; ali je smiseln ali ne, pa odloči vlada oziroma pristojno ministrstvo. 

Če dobi predlog več glasov za kot proti ter se glasovanja udeležijo več kot 3 odstotki v zadnjih 30 dneh aktivnih registriranih uporabnikov, je predlog poslan v obravnavo pristojnemu ministrstvu oziroma vladni službi. Med zadnjimi pobudami tako izstopa predlog, ki se nanaša na preklic vročitve sodb, nanj pa se je odzvalo tudi ministrstvo za pravosodje. 

Učinkovitejše

Nov zakon: Namesto osebnega vročanje v poštni nabiralnik

Predlog podprlo 46 uporabnikov

"Predlagam vladi, da zaradi izmikanja prevzemov sodb in ostalih dokumentov sodišč, v smislu zavlačevanja postopkov, spremeni zakonodajo tako, da je sodba ali sodni izrek začne veljati takoj, ko je izrečena na sodišču," je zapisal predlagatelj in pripomnil, da ima tako ureditev večina držav na svetu.

Njegov predlog je podprlo 46 registriranih uporabnikov spletne strani predlagam.vladi.si, šest pa jih je bilo proti. "To področje bi bilo treba res urediti na nivoju države, da ne bi bilo toliko izmikanja ob izročitvah sodnih pošiljk," se glasi eden od komentarjev. Nekdo pa je zapisal, da naj bo predlagana možnost sprejeta le pod pogojem, "da je sodba napisana takoj, ne samo izrečena".

Predlog uporabnika sprožil odziv ministrstva za pravosodje

So se pa na pobudo odzvali tudi na vladi, kjer so na ministrstvu za pravosodje glede omenjenega predloga  pripravili dodatno obrazložitev.

"Domnevamo, da se predlog, da sodba "začne veljati takoj, ko je izrečena na sodišču« nanaša na takojšnjo pravnomočnost oziroma izvršljivost. Takšnega predloga v okviru naše ustavne ureditve ne moremo sprejeti, saj Ustava Republike Slovenije (ustava) vsakomur zagotavlja pravico do pravnega sredstva proti odločbi sodišča," so navedli.

· Novice

Pestro sodno leto: od sojenja Trenta do tragične smrti dveletnega dečka

Zakaj trenutna pravila preprečujejo takojšnjo veljavnost sodb?

Ob tem so poudarili, da razglasitev sodbe ne vključuje polne obrazložitve, ki je ključna za razumevanje odločitve sodišča in posledično za učinkovito uveljavljanje pravnega sredstva, temveč zgolj kratek povzetek razlogov.

Obrazložitev sodne odločbe, kot so pojasnili, po ustaljeni ustavnosodni presoji namreč pomeni poseben vidik pravice iz 22. člena ustave. 

"Odločba sodišča mora biti v vsaki bistveni točki obrazložena na tako konkreten (ne abstrakten ali splošen) način, ki bo omogočal presojo, ali je država v zadostni meri izpolnila vse zahteve, ki ji jih glede trditvenega in dokaznega bremena nalagajo zakonske določbe. To pomeni, da mora sodišče s sodno odločbo na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev."

Obrazložena sodna odločba po navedbah ministrstva pomeni tudi bistven del poštenega postopka, ki ga zagotavlja tako slovenska zakonodaja kot Evropska konvencija o človekovih pravicah. Ustrezna obrazložitev je hkrati tudi pogoj za preizkus razumnosti sprejete odločitve.

"V skladu z zapisanim veljavna ureditev dopušča sodbe brez obrazložitve zgolj v primerih, ko se stranka odpove pritožbi oziroma je ne napove (izjema je izrečena zaporna kazen - tretji in četrti odstavek 368. člena ZKP).  Smiselno podobno ureditev vsebuje ZPP v 323. členu (izdaja sodbe s skrajšano obrazložitvijo, napoved pritožbe, vročitev sodbe z obrazložitvijo, pritožba zoper to sodbo)," so dodali.

Za konec so poudarili, da glede na navedeno ocenjujejo, da je veljavna ureditev ustrezna, saj bi ustna razglasitev nemudoma pravnomočne sodbe posegla v večje število ustavnih in konvencijsko zavarovanih pravic posameznika.

"Nihče ni nad zakonom"

Tudi Črnčec bo tožil protikorupcijsko komisijo

"Vročanje pa je institut, s katerim se zagotavlja seznanitev strank in drugih udeležencev postopka z odločitvami, ki posegajo v njihove pravice oziroma jim nalagajo obveznosti. V okviru ureditve vročanja pa so predvidene tudi rešitve, s katerimi se preprečuje, da bi se stranke izogibale postopku (naprimer vročanje prek detektiva)," so v odgovoru predlagatelju zapisali na ministrstvu za pravosodje.