Sašo Švigelj

Predlog zakona, o katerem bo po napovedih Frangeža v četrtek odločala vlada, je po besedah namestnika direktorja zavoda Gostoljubnost slovenskih domov Uroša Bude unikaten v Evropi, saj drugod področje urejajo na lokalni ravni. Buda je prepričan, da bi prekomerna regulacija privedla v velik izpad prihodkov za državo, pa tudi v odliv turističnih tokov v sosednje kraje. "Zakon je tako napisan, da se nikakor ne moreš prebiti čez njegove 'ocvirke'. Regularno se po tem zakonu ne da več oddajati," je bil kritičen. Če bo predlog v obstoječi obliki potrdil državni zbor, so ga sobodajalci pripravljeni izpodbijati na ustavnem sodišču. Vlada po Budovi oceni z njegovim sprejetjem hiti tudi zato, "ker ve, da imamo dobre argumente, ki ne bodo zdržali njihovih obrazložitev".

"Podpiramo legitimne razloge, s katerimi vlada poskuša urediti to področje, vendar smo mnenja, da se je lotila zadeve povsem na napačnem koncu," je izpostavil tajnik Združenja lastnikov nepremičnin Gregor Majnik, ki pravi, da je delež stanovanj, ki bi z regulacijo prišel na trg v dolgoročni najem, tako majhen, da ne bo imel nikakršnega vpliva na cene stanovanj ali na višino najemnin. "Verjetno bo nekaj teh stanovanj prišlo na trg, vendar počasi, po delih in ne bo spremenilo prav ničesar," je poudaril.

Predlog zakona: strožje omejitve za Airbnb v stanovanjskih blokih

Ministrstvo ni odgovorilo na preprosti vprašanji

Da se je vlada urejanja problematike lotila na napačnem koncu, je izpostavil tudi predsednik sveta zavoda Gostoljubnost slovenskih domov Marko Petković. "Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport še do danes ni sposobno odgovoriti na dve preprosti vprašanji, in sicer kakšna je vzročna povezanost med številom enot, ki se oddajajo za krajši in srednji čas, in pomanjkanjem stanovanj za dolgoročni najem oz. ceno nepremičnin. In če bi bil tak zakon sprejet, koliko stanovanj in v kakšnem času pričakujejo na trgu," je izpostavil. Šele ko bi to ovrednotili, bi se po njegovih besedah lahko pogovarjali o posegu države v zasebno lastnino. "Ob tem vemo, da imamo samo v Ljubljani 11.500 povsem praznih stanovanj, po celi Sloveniji pa 165.000," je poudaril.

Predsednica Združenja sobodajalcev Katja Rezman je pojasnila, da so v koordinaciji slovenskih sobodajalcev, v katero so se povezali Združenje sobodajalcev, zavod Gostoljubnost slovenskih domov ter Združenje lastnikov nepremičnin Slovenije, zbrali 3000 podpisov pod peticijo, da vlada predlog zakona ponovno pošlje v javno obravnavo. Te so na današnjem srečanju predali predstavnikom ministrstva. "Za njimi je 3000 obrazov, ki ponazarjajo slogan Turizem smo ljudje, obrazov, ki s svojim predanim delom dejansko ustvarjajo turizem in s tem preživljajo ne samo svoje bližnje, ampak tudi ustvarjajo dodano vrednost v lokalnemu okolju," je izpostavila.

Sašo Švigelj

Zakon gre naprej

"Mi smo vedno pripravljeni prisluhniti vsem legitimnim mnenjem, tudi njihovim, v tem pogledu smo v rešitvah zakonov upoštevali marsikatero njihovo stališče, mislim pa, da tega zakona več ne moremo zaustavljati," je danes v izjavi za javnost dejal Frangež. Na gospodarskem ministrstvu računajo, da bi zakon, o katerem bo vlada odločala v četrtek, še pred poletjem lahko potrdil DZ.

Spremembe se ne bodo zgodile z danes na jutri, je dejal Frangež, v vladni ekipo pa pričakujejo, da bo regulacija srednjeročno vplivala tako na zmanjšanje pritiska na najemnine in znižanje najemnin kot tudi na dostopnejšo ceno kvadratnega metra. "Nevzdržno je, da je ena od najbolj privlačnih podjetniških naložb pri nas naložba v stanovanje. V tem pogledu si na ministrstvu želimo, da se prihranki ljudi in podjetij v večji meri aktivirajo v bolj produktivne podjetniške naložbe," je dejal državni sekretar.

Najstrožja omejitev v blokih

Predlog zakona sicer predvideva splošno omejitev oddajanja stanovanj v večstanovanjskih stavbah na največ 60 dni, največ šest ležišč ter ob 75-odstotnem soglasju etažnih lastnikov ter soglasju vseh mejnih etažnih lastnikov. Hkrati pa na največ 150 dni omejuje oddajanje v eno- in dvostanovanjskih stavbah, kjer ima sobodajalec svoje stalno prebivališče, največ 50 odstotkov uporabne površine in največ 12 ležišč ob soglasju etažnih lastnikov.

Lokalne skupnosti bodo imele možnost zaostrovanja ali omejitve teh pravil. In sicer bodo lahko oddajanje stanovanj v večstanovanjskih stavbah omilili oz. zaostrili od 30 do 90 dni. V stanovanjih v eno- in dvostanovanjskih stavbah pa možnost zmanjšanja na 30 dni ali povečanja na 365 dni.

Občine bodo lahko najvišje dovoljeno število dni oddajanja stanovanja v koledarskem letu opredelile v splošnih aktih, bodo morale pa presoditi stanje na stanovanjskem trgu in potrebe razvoja turizma.

Sašo Švigelj