Trump izgubil kongres in senat, za poraz pa krivi skoraj vse okoli sebe
Demokrati so Trumpu prizadejali hud poraz in osvojili senat ter predstavniški dom. V Teksasu so zmagali po desetletjih, Trump pa za neuspeh krivi Fox News in republikance.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ameriški predsednik Donald Trump je na vmesnih volitvah doživel hud politični udarec. Demokrati so republikancem odvzeli šest senatorskih sedežev in si zagotovili večino v senatu. Po poročanju Reutersa so prevzeli tudi predstavniški dom, kjer so republikancem odvzeli najmanj osem sedežev.
Demokrati so tako po poročanju Reutersa osvojili nadzor nad celotnim kongresom, kar jim bo v zadnjih dveh letih Trumpovega mandata omogočilo precej učinkovitejši nadzor nad Belo hišo. Tiskovna agencija AP sicer prevzema predstavniškega doma ob zadnjem preverjanju še ni dokončno potrdila.
Obseg demokratskih zmag je presenetil predvsem v tradicionalno republikanskih zveznih državah. V Teksasu je James Talarico premagal republikanca Kena Paxtona in postal prvi demokrat po letu 1988, ki je osvojil tamkajšnji senatorski sedež. Demokrati so po skoraj stoletju zmagali tudi v Kansasu, republikancem pa odvzeli sedeže v Južni Karolini, Iowi, Ohiu in Severni Karolini.
V Georgii je demokratski senator Jon Ossoff uspešno ubranil svoj mandat, čeprav so republikanci v njegovo izvolitev vložili precejšnja sredstva.
Pomemben preobrat se je zgodil tudi na guvernerskih volitvah. V Teksasu je demokratka Gina Hinojosa premagala dolgoletnega republikanskega guvernerja Grega Abbotta in postala prva demokratska guvernerka te zvezne države po letu 1990. Demokrati so slavili še v Georgii, Ohiu in Iowi.
Trump krivi Fox News, republikance in volivce
Trump je med kampanjo volivce večkrat pozival, naj glasujejo, kot da je na glasovnici tudi sam. Po porazu pa je poudaril prav svojo odsotnost.
»Nisem bil na glasovnici. Če bi bil, bi zmagali z veliko večino,« je zapisal na omrežju Truth Social.
V pogovoru za CBS News je pojasnil, da nekateri republikanski kandidati med njegovimi podporniki niso bili priljubljeni, zato del volivcev ni odšel na volišča. »Če bi kandidiral jaz, bi zmagali,« je zatrdil in dodal, da je storil vse, kar je mogel, da bi republikancem pomagal do zmage.
Za neuspeh je obtožil tudi konservativno televizijo Fox News. Očital ji je, da preveč prostora namenja demokratom, posebej pa ga je zmotil nastop nekdanjega newyorškega župana Billa de Blasia.
»Fox News nosi odgovornost za te poraze, ker nenehno daje prostor demokratski opoziciji,« je zapisal na omrežju Truth Social.
Posebej oster je bil do teksaškega guvernerja Grega Abbotta, ki je izgubil proti demokratki. Označil ga je za »republikanca zgolj po imenu« in zatrdil, da ne bi izgubil, če v zadnjih šestih mesecih ne bi spremenil svoje politike.
Trump je odgovorne za morebitni poraz v Teksasu iskal že pred volitvami. Oktobra je za morebitni neuspeh svojega kandidata za senat Kena Paxtona obtožil republikanskega senatorja Johna Cornyna in političnega stratega Karla Rova.
»Če Ken Paxton izgubi, bodo za to krivi šibki in neučinkoviti politični spletkarji, kot sta John Cornyn in Karl Rove,« je zapisal 15. oktobra. Očital jima je, da nista podprla Paxtona po njegovi zmagi na republikanskih strankarskih volitvah. Paxton je na torkovih volitvah nato res izgubil.
Po poročanju Reutersa je Trump že oktobra izražal nezadovoljstvo tudi z lastnimi političnimi svetovalci, predvsem z Jamesom Blairom, ki je vodil porabo kampanjskih sredstev organizacije MAGA Inc. Predsednik naj bi dvomil o učinkovitosti več sto milijonov dolarjev kampanjske porabe.
Pred volitvami je del odgovornosti pripisal celo volivcem. Na shodu v Michiganu jim je sporočil, da bodo v primeru republikanskega poraza lahko krivili samo sebe.
Priznal tudi vpliv vojne v Iranu
Trump je po volitvah priznal, da je k republikanskim porazom prispevala tudi vojna v Iranu, ki so jo ZDA začele februarja letos.
Konflikt je močno podražil nafto in gorivo, kar je dodatno povečalo pritisk na ameriška gospodinjstva. Po poročanju Reutersa so bile visoke življenjske cene, inflacija in nezadovoljstvo z gospodarsko politiko med glavnimi razlogi za upad podpore republikancem.
Po izhodnih anketah, ki jih navaja Reuters, so bile približno tri četrtine volivcev nezadovoljne s smerjo razvoja države, skoraj dve tretjini pa sta Trumpa krivili za visoke cene. Sedem od desetih volivcev je želelo tudi, da kongres učinkoviteje omejuje predsednikovo moč.
Republikanci za poraz krivijo Trumpa
Med republikanci se je medtem začelo iskanje odgovornih. Po poročanju AP so nekateri republikanski strateški svetovalci za poraze neposredno okrivili Trumpa in njegovo politiko.
Dva predstavnika republikanskih senatorskih kampanj sta za AP pod pogojem anonimnosti povedala, da so porazi v Južni Karolini, Ohiu in Teksasu, kjer je Trump leta 2024 prepričljivo zmagal, jasno sporočilo volivcev predsedniku.
Trump je volivce pozival, naj si predstavljajo, da je tudi sam na glasovnici. Po oceni republikanskih strategov so to tudi storili, vendar ne na način, ki ga je predsednik pričakoval.
Nekdanji vodilni predstavnik teksaških republikancev Wayne Hamilton je poraz opisal precej bolj neposredno: »Pošteno so nas premagali.« Dodal je, da v takšnih političnih razmerah republikanci niso mogli premagati nezadovoljstva volivcev.
Demokratski vodja v senatu Chuck Schumer je medtem sporočil, da so Američani glasovali za spremembe. »Pomoč prihaja,« je dejal in napovedal, da bodo demokrati poskušali odgovoriti na gospodarske težave volivcev.
Še ostrejši je bil demokratski senator Jon Ossoff, ki je po zmagi v Georgii dejal, da so Američani na volitvah zavrnili Trumpovo korupcijo, nesposobnost in ravnanje na predsedniškem položaju.
Vodja demokratov v predstavniškem domu Hakeem Jeffries pa je po volitvah sporočil, da se začenja »velika ameriška vrnitev«.
Trump demokratom čestital, a zagrozil z vetom
Kljub ostrim obtožbam je Trump po volitvah demokratom čestital. »Čestitam demokratom in veselim se sodelovanja z vami v dobro naše države,« je povedal za CBS News.
Dodal je, da pozna veliko demokratov in verjame, da bodo lahko dosegli dogovore. Toda hkrati jih je opozoril, da bo uporabil predsedniški veto, če dogovora ne bodo dosegli.
»Mislim, da bodo želeli sodelovati z menoj. Sicer bom preprosto zavrnil vse,« je dejal.
Že pred volitvami je svojo pravico do veta označil za najmočnejše predsedniško orožje in napovedal, da bi ob demokratski zmagi lahko postal »gospod Veto«.
Za The New York Times je po volitvah povedal še, da je pripravljen sprejeti rezultate in sodelovati z novo kongresno večino.
Kaj se zdaj spreminja?
Če demokrati prevzamejo oba domova kongresa, bodo lahko precej učinkoviteje omejevali Trumpovo politično moč. Večina v senatu jim bo omogočala zavračanje njegovih kandidatov za sodnike, ministre in druge visoke državne položaje.
Nadzor nad predstavniškim domom pa jim bo omogočil sprožanje preiskav predsednikove administracije, zasliševanje njegovih sodelavcev in zahtevanje dokumentacije. Demokrati bodo imeli tudi večji vpliv na sprejemanje zakonov in državnega proračuna.
Spremembe lahko vplivajo tudi na financiranje ameriške vojaške pomoči Ukrajini in Izraelu, saj kongres odloča o pomembnem delu državne porabe. Demokrati lahko predlagajo drugačne proračunske prioritete, vendar to še ne pomeni samodejne spremembe ameriške zunanje politike.
Trump kljub temu ostaja predsednik do januarja 2029. Ohranil bo izvršilna pooblastila, vpliv na zunanjo politiko in pravico do veta na zakone. Demokrati bodo za sprejetje zakonodaje brez njegovega soglasja potrebovali dvotretjinsko večino v obeh domovih kongresa.
Novoizvoljeni kongres bo mandat nastopil 3. januarja 2027. Do takrat republikanci ohranjajo dosedanjo večino.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
