Profimedia

Zakon o obrambi določa, da obrambo države sestavljata vojaška in civilna obramba, ki tvorita celoto. Slovenska vojska zagotavlja opravljanje vseh nalog po zakonu o obrambi. Slovenija je tudi del zavezništva v okviru Nata, ki zagotavlja kolektivno obrambo vseh njenih članic.

Imamo nekaj več kot 7200 vojakov

Sicer na vprašanje, kje so najbolj ranljivi, v zraku, na kopnem ali na vodi, niso želeli odgovoriti, kar je po svoje razumljivo, kot ni javen podatek, v katerem rodu vojske ta trenutek primanjkuje največ osebja.

Vseeno pa se mora Slovenija, ki premore vsega skupaj 7270 pripadnikov vojske, od tega 6154 stalne sestave in 1116 pogodbene rezervne sestave, na določenih področjih obrambe zanesti na partnerje iz Nata.

»Nato kot organizacija ponuja operativni okvir za zagotavljanje varovanja zračnega prostora nad celotnim ozemljem zavezništva, pod enakimi pogoji za vse članice. Prispevanje zmogljivosti pa je v popolni pristojnosti posameznih članic. Varovanje zračnega prostora je ena od rednih mirnodobnih aktivnosti Nata,« so na ministrstvu za obrambo povedali o varovanju slovenskega neba.

Od vključitve v Nato, naša država se je zavezništvu priključila marca 2004, je Slovenija vključena v integrirani sistem zračne in protiraketne obrambe, s čimer smo si zagotovili neprestano izmenjavo podatkov o dogajanju v zračnem prostoru in varovanje zračnega prostora nad ozemljem Slovenije. In to s pomočjo zavezniških in slovenskih vojaških letal, ki so v pripravljenosti v Sloveniji, Italiji in na Madžarskem. Z drugimi besedami, za naše nebo skrbijo letala in piloti iz Italije in tudi Madžarske.

Šimen Zupančič

Kolektivna obramba pomeni, da moramo tudi dajati 

Nato svojim članicam namreč nudi, kot omenjeno, sistem kolektivne obrambe, s katero odvračajo sleherno grožnjo zoper katerokoli državo članico Nata. Zaveznice lahko odprejo katerokoli vprašanje, povezano z varnostjo posamezne države članice, stalno pa potekajo tudi posvetovanja o vseh pomembnih vprašanjih evroatlantske varnosti. »Odločitve na vseh ravneh sprejemamo na podlagi soglasja. Zaveznice v Natu se v zadnjem desetletju spoprijemamo z varnostnim okoljem, ki je bolj zahtevno in spremenljivo kot kadarkoli prej od nastanka organizacije. Naša okrepljena obrambna in odvračalna drža sloni na konvencionalnih oboroženih silah, prednji prisotnosti, združenih zračnih in pomorskih silah, kibernetski obrambi, civilni pripravljenosti, spoprijemanju s hibridnimi grožnjami in sodelovanju z Evropsko unijo,« še poudarjajo na ministrstvu za obrambo.

Načelo kolektivne obrambe predstavlja uveljavljanje enakih standardov varnosti za vse članice. Sicer mora najprej vsaka država sama poskrbeti za izgradnjo lastnih obrambnih zmogljivosti, le dobro opremljena in usposobljena obramba pa ima tudi največje odvračalne učinke.

Po njihovo so prednosti članstva v takih razmerah, kot smo jim priča zdaj, še bolj očitne. S polnopravnim članstvom v Natu smo namreč pridobili priložnost sodelovanja v znanstvenem, tehnološkem in informacijskem okolju najbolj razvitih držav, ekonomsko sodelovanje z najbolj razvitimi državami, tudi na vojaškem področju. Obveznosti Slovenije so opredeljene z Washingtonskim sporazumom, ki določa, da bodo članice posamično in kolektivno vzdrževale ter razvijale lastne obrambne sile kot temelje za kolektivno obrambo.

Ob vseh novih izzivih pri varnosti je logično, da mora iti v korak s časom tudi razvoj oboroženih sil in s tem sposobnost delovanja v različnih obrambno-vojaških scenarijih v celotnem naboru delovanj.

Šimen Zupančič

Delovati morajo vse veje države in družbe 

Slovenija ima pozitiven spomin sodelovanja in nacionalne enotnosti pri obrambi domovine leta 1991, širša nacionalna zavest še vsebuje zavedanje celostnega sistema nacionalne obrambe, kar so potrdile tudi pridobljene izkušnje z lanske nacionalne vaje Odpornost.

In ne nazadnje, za odpornost države na različne grožnje je najpomembnejše, da država deluje na vseh svojih področjih. Zato odgovorni poudarjajo velik pomen dobrega javnega zdravstva in prehranske samooskrbe z zaščito kmetijskih zemljišč.
Še za časa druge svetovne vojne so namreč govorili, da se te ne dobivajo le na bojiščih, ampak v tovarnah, v rudnikih ali na njivah. Kdor lahko proizvede več, tako orožja ali hrane, in to počne dlje časa, bo na koncu zmagal.

Eno so deklaracije, drugo udejanjanje v praksi

Na drugi strani pa je EU v načrtu za obrambno pripravljenost do leta 2030 izpostavila še več sodelovanja med državami članicami. »Samo branje bele knjige o evropski obrambi ne bo odvrnilo Moskve od napada,« je opozoril evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius.

Načrt za ponovno oborožitev Evrope predvideva vzpostavitev novega finančnega instrumenta, v okviru katerega bo državam članicam na voljo do 150 milijard evrov posojil za skupno naročanje vojaške opreme na več prednostnih področjih.

»Odslej bo naša prioriteta izvajanje, izvajanje, izvajanje. Putina bomo odvrnili, če bomo belo knjigo spremenili v dejanja,« je dodal Kubilius.