Mercator ni več največji trgovec v Sloveniji. Največ dobička najmanjšemu
Mercator ni več največji živilski trgovec po prihodkih. Prehitel ga je Spar, največ čistega dobička med primerjanimi trgovci pa je ustvaril Jager.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Mercator ni več največji živilski trgovec v Sloveniji po prihodkih. Dolgoletnega vodilnega trgovca je prehitel Spar, ki je leta 2025 ustvaril 1,261 milijarde evrov poslovnih prihodkov, za 7,4 odstotka več kot leto prej. Mercator je medtem ustvaril 1,175 milijarde evrov prihodkov od prodaje.
Razlika med trgovcema je tako znašala približno 86 milijonov evrov. Še leta 2024 je bilo razmerje obrnjeno. Mercator je takrat ustvaril približno 1,32 milijarde evrov, Spar pa 1,17 milijarde evrov prihodkov.
Po nedavni objavi Lidlovega letnega poročila je znana tudi celovitejša slika poslovanja največjih trgovcev. Podatki kažejo, da se vrstni red po prihodkih precej razlikuje od razvrstitve po dobičku.
Kdo je največji trgovec v Sloveniji?
Na tretjem mestu po prihodkih je Lidl, ki je v poslovnem letu, zaključenem februarja 2026, ustvaril 745,7 milijona evrov prihodkov. To je dobrih deset odstotkov več kot leto prej.
Sledi mu Hofer s 702,4 milijona evrov. Med večjimi trgovci so še Tuš, Eurospin in Jager, ki posluje predvsem na vzhodu Slovenije.
Mercator izgubil prvo mesto, a se vrnil v dobiček
Mercatorjev padec na drugo mesto ni zgolj posledica slabše prodaje. Trgovec je v zadnjih letih močno prestrukturiral poslovanje, zaprl tehnične trgovine M Tehnika in nekatere nedobičkonosne poslovalnice ter opustil del drugih dejavnosti.
Njegovi skupni prihodki od prodaje so se lani zmanjšali za 11,3 odstotka, vendar je bil padec v maloprodaji izdelkov široke potrošnje precej manjši, 2,4-odstoten.
Po izgubi v višini 10,4 milijona evrov leta 2024 je Mercator lani ustvaril 12,8 milijona evrov čistega dobička. Prvič po letu 2011 je tako posloval z dobičkom. K izboljšanju so prispevali nižji stroški energije in dela ter zapiranje nedobičkonosnih enot.
Spar je po drugi strani povečal prihodke, vendar se mu je čisti dobiček zmanjšal za približno 35 odstotkov, na 12,2 milijona evrov. Stroški prodaje in uprave so namreč rasli hitreje od prihodkov.
Mercator kljub izgubi prvega mesta ostaja največji zaposlovalec med slovenskimi živilskimi trgovci. Po podatkih baze Gvin je imel lani povprečno 6648 zaposlenih, Spar pa 4974.
Največji prihodki ne pomenijo največjega dobička
Če trgovce razvrstimo po čistem dobičku, dobimo povsem drugačno lestvico.
Med štirimi največjimi trgovci je največji čisti dobiček ustvaril Lidl, in sicer 16,6 milijona evrov. Toda še več je zaslužilo precej manjše podjetje Jagros, ki upravlja trgovine Jager.
Ob 258,4 milijona evrov prihodkov je Jager ustvaril skoraj 18 milijonov evrov čistega dobička, več kot Spar, Mercator ali Lidl.
Jager sicer ni neposredno primerljiv s preostalimi živilskimi trgovci. S prodajo hrane ustvari približno 53 odstotkov prihodkov, velik del preostanka pa s tehničnim in gradbenim materialom.
Tudi pri drugih trgovcih so razlike precejšnje. Eurospin je čisti dobiček povečal za skoraj 40 odstotkov, Hofer pa je po skoraj 15 milijonih evrov izgube leta 2024 lani ustvaril 6,6 milijona evrov dobička.
Precej slabše je posloval Tuš. Podjetje Engrotuš je leto zaključilo z 12,1 milijona evrov izgube, njegov negativni kapital pa se je povečal na 35,1 milijona evrov.
Lidl je med štirimi največjimi trgovci dosegel tudi najvišjo dobičkovnost iz poslovanja. Na vsakih 100 evrov prihodkov je ustvaril približno 2,90 evra dobička iz poslovanja. Pri Mercatorju je ta znesek približno dva evra, pri Sparu 1,56 evra, pri Hoferju pa 1,48 evra.
Zanimivo je še, da je Lidl svojemu lastniku izplačal 20 milijonov evrov dividend, kar presega njegov zadnji letni čisti dobiček. Takšna izplačila lahko podjetja financirajo tudi iz dobičkov preteklih let.
Koliko več denarja Slovenci porabimo za hrano?
Medtem ko se trgovci borijo za kupce, vrednost slovenskega maloprodajnega trga raste.
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs), ki jih je analiziral Forbes Slovenija, so se prihodki od prodaje v trgovini na drobno med letoma 2019 in 2025 povečali s 13,5 na 18,3 milijarde evrov oziroma za približno 35 odstotkov.
Še hitreje je rasla vrednost prodaje hrane in pijače, ki se je v istem obdobju povečala za 55 odstotkov. Njun delež v skupnem maloprodajnem prometu se je tako povečal s 23,9 na 27,4 odstotka.
Rast ne pomeni, da smo kupili za 55 odstotkov več hrane ali da so se živila za toliko podražila. Na vrednost prodaje vplivajo tako cene kot prodane količine in spremembe nakupnih navad.
Da hrana ostaja pomemben vir podražitev, kažejo tudi najnovejši podatki Sursa. Oktobra se je v primerjavi s septembrom podražila za 1,8 odstotka, čeprav so skupne cene življenjskih potrebščin v povprečju ostale nespremenjene.
Kaj se spreminja za kupce?
Trgovci se po oceni DavidaKovačiča, glavnega izvršnega direktorja Spara Slovenija, vse bolj prilagajajo spremenjenim nakupnim navadam. Kot je povedal za Forbes Slovenija, kupci pričakujejo široko izbiro, dostopne cene in možnost, da čim več nakupov opravijo na enem mestu.
Opažajo tudi večje povpraševanje po pripravljeni hrani, saj imajo potrošniki vse manj časa za vsakodnevno kuhanje. Kovačič pričakuje nadaljnjo avtomatizacijo in digitalizacijo trgovin, ne izključuje pa niti nadaljnjega združevanja podjetij na slovenskem trgovskem trgu.
Poslovni rezultati sicer pokažejo, kdo ustvari največ prihodkov in dobička, ne povedo pa, kje je nakupovanje najcenejše. Za to bi bilo treba primerjati cene enakih izdelkov pri posameznih trgovcih. Prav tako iz višjih prihodkov ali dobičkov ni mogoče sklepati, da so trgovci glavni povzročitelji podražitev hrane.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
