Arhiv Štajerskega Tednika

Večina vode za namakanje je prišla iz zbiralnikov, kar prikazuje tudi priložena grafična tabela, poleg tega so enajst odstotkov vode za namakanje pridobili iz podtalnice, deset odstotkov iz tekočih voda, šest odstotkov pa iz javnega vodovoda. Kot je razvidno iz druge tabele, je bilo lani namakanih 3.119 hektarjev zemljišč, kar je malo manj kot leta 2018. Iz zbiralnikov so lani za namakanje pridobili za 23 odstotkov več vode kot leto prej, iz vseh drugih virov pa za 26 odstotkov manj.

Zemljišča se pri nas namakajo iz dveh velikih povodij, in sicer iz povodja Jadranskega morja in Donave. Iz povodja Jadranskega morja je bilo porabljenih 2,1 milijona kubičnih metrov vode, kar predstavlja 67 odstotkov vse za namakanje porabljene vode in četrtino več kot v letu 2018, iz povodja Donave pa 1,1 milijona kubičnih metrov, kar predstavlja 33 odstotkov vse porabljene vode za namakanje oziroma 22 odstotkov manj v primerjavi s prejšnjim letom.

Preberite več v Štajerskem Tedniku