##IMAGE-3935881##

Odprtje razstave o risih v Sloveniji drevi ob 19.00 gostijo v avli Kulturno kongresnega centra v Dolenjskih Toplicah. Razstava osvetljuje celovito problematiko risa. Seznanja nas z negativnim odnosom do risa v preteklosti in osvetljuje dejavnike, ki so pripeljali do njegovega izumrtja konec 19. stoletja. V začetku sedemdesetih let preteklega stoletja se je z razvojem naravovarstvene zavesti porodila potreba po ponovni naselitvi te skrivnostne in prekrasne mačke. Po zaslugi sodelavcev Gojitvenega lovišča Rog so se risi leta 1973 vrnili v Slovenijo.

Na razstavi se je mogoče poučiti, po katerih znakih prisotnost risa spoznamo v naravi. To so lahko stopinje, ostankih dlake, pa tudi oglašanje risa. Spoznali bomo kako strokovnjaki spremljajo rise v naravi: z zbiranjem podatkov, ki jih jih posredujejo lovci, gozdarji, biologi, s telemetrijo, fotopastmi itn. Spoznali bomo dejavnike ogrožanja risa, kot so nezakoniti lov, parjenje v sorodstvu, uničevanje življenjskega prostora, promet in pomanjkanje hrane.

V zadnjih desetih letih se je število risov v Sloveniji močno zmanjšalo. Po ocenah strokovnjakov danes pri nas živi le še 15–25 odraslih živali. Če se bo upadanje nadaljevalo, obstaja velika nevarnost, da bo ris v Sloveniji znova izumrl. Zato tudi razstava ne more mimo vprašanja nam vsem – ali nam bo uspelo risa, ki danes sodi med najbolj ogrožene vrste v Sloveniji, ohraniti. Poleg učinkovitega zakonskega varstva in morebitne doselitve novih živali je prihodnost risov odvisna predvsem od nas samih. Če bomo to veliko mačko želeli ohraniti v gozdovih, v katere spada, bo potrebnega veliko truda in marsikakšen kompromis. V nasprotnem primeru bomo tudi pri nas rise imeli le tam, kjer jih ima velika večina drugih evropskih držav: v zaprašenih muzejih, lovskih zbirkah in ponosno razstavljene na steni ob kaminu.

Rastavo smo pripravili v sodelovanju z sodelavci Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, Lovsko zvezo Slovenije in društvom Dinaricum.

Avtorji razstave: dr. Ivan Kos, Miha Krofel, mag. Aleksandra Majić Skrbinšek, mag. Dolores Čarga, Ciril Štrumbelj in Gregor Bolčina

Karikature: Marko Kociper

Fotografije: Miha Krofel, Ciril Štrumbelj

Eksponati so iz zbirk Tehniškega muzeja Slovenije, Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Koroškega pokrajinskega muzeja, Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani in privatnih zbirk

Vodja projekta: mag. Romana Erhatič Širnik

Oblikovanje in postavitev: Sanja Jurca Avci in Dolores Gerbec