##IMAGE-3315815##

Glasbena šola Marjana Kozine, ki v skoraj tristoletni stavbi nekdanje gimnazije deluje od osemdesetih let minulega stoletja, je lani na lastno pobudo, z lastnim denarjem in sredstvi pokroviteljev pričela postopno obnovo poslopja, ki je bilo za šolske potrebe nazadnje prenovljeno pred dobrima desetletjema.

V lanskem letu so obnovili podstrešje, letos so se lotili zgornjega nadstropja. Obnova bo potekala do začetka avgusta, ko bo šola že na voljo udeležencem novomeške jazzovske delavnice Jazzinty.

Šolo zadnja tri šolska leta, odkar je ministrstvo za šolstvo javnim glasbenim šolam omejilo vpis, obiskuje 600 učenk in učencev. Na leto lahko vpišejo le toliko novih, kot jih konča šolanje.

“Lani se je v glasbeno šolo želelo vpisati 200 kandidatov, letos pa rekordno število 235 otrok. To je največ v povojni, šestdesetletni zgodovini novomeškega glasbenega šolstva, sprejeli pa jih bomo lahko le 70 do 80,” je povedal ravnatelj Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto Zdravko Hribar.

Obisk glasbene šole je po njegovi oceni v odvisnem razmerju z uspešnostjo in razvojno stopnjo območja. Tako na primer v Zasavju, ki ga tarejo številne socialne težave, vpis močno upada, nasprotno pa je na gospodarsko uspešnem dolenjskem območju otrok, ki se potegujejo za vpis, vse več.

Da je glasbena šola pri otrocih in njihovih starših tako priljubljena, nemara pripomorejo tudi uspehi novomeške glasbene šole in njene ostale dejavnosti, kot so dobre uvrstitve na tekmovanjih, simpoziji, delavnice ter Novomeški simfonični orkester.

“Če koncert v športni dvorani obišče 1600 ljudi, jih gotovo vsaj nekaj razmišlja, da bi v orkestru igrali tudi njihovi otroci. Dejstvo je tudi, da po strokovni plati naša šola sodi v vrh slovenskega glasbenega šolstva,” poudarja Hribar.

Na šoli bi sicer lahko sprejeli vse letos zavrnjene, prostor bi jim z nekaj prilagoditvami to omogočil, vendar preko uradniške prepovedi ne morejo.

Ker občina nima sredstev, pravi Hribar, postopoma šolo obnavljajo s pomočjo pokroviteljev in dolenjskega gospodarstva. Predlani jim je občina pomagala obnoviti ostrešje, sedaj pa nadaljujemo sami. Gredo po etažah, od podstrešja navzdol.

“Letos bomo obnovili drugo nadstropje z učilnicami, prihodnje leto nas čaka prvo. Letošnja obnova naj bi bila končana do 11. avgusta, ko se prične delavnica Jazzinty. V primeru sprostitve vpisa pa bi lahko šolo hitro in z majhnimi stroški prilagodili večjemu številu učencev. Potrebujemo le dovoljenje ministrstva,” je pojasnil.

Kljub temu da v Novem mestu raste vrsta privatnih glasbenih šol in da smo nedavno dobili konservatorij za glasbo, se to pri zanimanju za vpis v javno glasbeno šolo ne pozna.

“Starši nam težko verjamejo, da vseh otrok ne moremo sprejeti. Krivda ni na naši strani. Mi bi raje imeli večje število vpisanih, saj se z večjim številom učenk in učencev po piramidalni logiki pride do večjih uspehov, hkrati pa večje število otrok v glasbeni šoli ustvarja glasbi in kulturi bolj naklonjeno okolje ter pripomore k višji skupni splošni omiki. Namesto da bi šolo širili, pa moramo po zaslugi ministrstva vpis omejevati. Bolje je, da otroci obiskujejo glasbeno šolo, kot da se izgubljajo v pasteh brezdelja. Saj vsi ne bi postali glasbeniki, imeli pa bi dobro glasbeno izobrazbo,” je povzel Hribar.