Kupila kosilnico, ki ni delovala: Prodajalec iz Slovaške se ne odziva
Javila se nam je bralka, da je od podjetja v Bratislavi kupila električno kosilnico, ki pa ne deluje. A zdaj se prodajalec na njeno reklamacijo ne odziva.
Internetna trgovina cveti, a tako kot imamo danes veliko najrazličnejših ponudnikov, tako kot gobe po dežju rastejo tudi razni prevaranti. Enemu je očitno šla na limanice tudi naša bralka.
»Prek spletne strani podjetja Bestdirect Slovakia, sedež naj bi imeli v Bratislavi, sem kupila električno kosilnico, ki pa ni delovala. Ko sem izdelek reklamirala, so mi, klub vsem garancijskih rokom in možnostim, poslali novo, za katero pa bi morala spet plačati 85 evrov. To zame ni malo denarja, zato sem pričakovala, da dobim novo kosilnico brez nekih novih plačil. Takrat sem pošiljko zavrnila, a zdaj izdelka ne morem ne zamenjati ne reklamirati ker ne morem stopiti v stik s prodajalcem. Vedno znova me vsi pošiljajo na dostavno službo, a oni s tem nimajo nič. Zadevo sem prijavila tudi tržnemu inšpektoratu, a zgodilo se ni nič. Mar nas kot potrošnike znotraj EU res nič ne ščiti?« se sprašuje bralka.
Število goljufij se stopnjuje
Na Si-certu so nam povedali, da so v prvi polovici leta 2025 obravnavali 1089 spletnih goljufij, v splošnem pa so zaznali 24-odstotni porast skupnega števila incidentov in da je bilo leto 2025, čeprav je dokončna letna statistika še v pripravi, rekordno glede števila incidentov.
»Sicer prednjačijo kripto-investicijske prevare, izstopajo pa tudi prevare s skrito naročnino in lažne spletne trgovine. Konkretne spletne strani shoplinkpro.com ne moremo analizirati, saj je domena že potekla, vendar vseeno želimo opozoriti javnost na ključne prevare pri spletnem nakupovanju,« so še povedali.
Svetujejo, da je pred nakupom v trgovini, ki je uporabnik še ne pozna, smiselno preveriti ceno izdelka. Bistveno nižje cene v primerjavi z drugimi ponudniki, zlasti pri znanih in zelo zaželenih blagovnih znamkah, so znak za previdnost.
Kot navajajo pri Si-certi, je eden od znakov za previdnost tudi velika zaloga. Če ima trgovina v času večjih razprodaj na voljo vse izdelke, v vseh velikostih in barvah, gre lahko za lažno ponudbo.
Preverite prodajalca še pred nakupom
Najbolj jasen znak pa so podatki trgovine. Če te skrivajo, za tem najverjetnejetiči razlog, da se pred kupci skrivajo. »Zaupanja vredna trgovina ima jasno naveden naziv podjetja, naslov in kontakt. Če je naveden zgolj kontaktni obrazec ali generičen e-poštni naslov brezplačnega ponudnika kot so razni gmaili, je to sumljivo. Pomemben znak je tudi starost domene za spletno trgovino. Goljufi neprestano postavljajo nove spletne trgovine, datum registracije domene je mogoče preveriti z javno dostopnimi orodji kot je na primer whois.domaintools.com,« pojasnjujejo na Si-certu.
Pregovor pravi, da se dobre novice hitro širijo, slabe pa še hitreje. Zato poznavalci kupcem še svetujejo, da pred nakupom o prodajalcu poizvejo kaj več še na omrežju, kjer so drugi uporabniki delili svoje izkušnje, kritike in mnenja. Podatki s forumov so lahko v veliko pomoč.
Ali ni izdelka ali pa dobite nekaj povsem drugega
Lažne spletne trgovine so zasnovane tako, da so na prvi pogled videti povsem legitimne. Goljufi pogosto uporabljajo imena znanih blagovnih znamk, mamljive popuste ali pa v ime spletne strani dodajo »Slovenija« ali »Ljubljana«, da bi delovali bolj prepričljivo.
Po opravljenem nakupu pa uporabnik pogosto ne prejme naročenega izdelka ali dobi nekaj povsem drugega, na reklamacije pa s ene odzivajo. Pogosto ob takih nakupih lahko pride tudi do zlorabe kreditne kartice.
Lažne trgovine imajo pogosto, poleg že omenjenih nenavadno nizkih cen, slabo prevedene opise izdelkov, ne vsebujejo podatkov o podjetju ali pa so ti izmišljeni.
A tudi plačilo po povzetju ne zagotavlja, da bo nakup varen. Za paket mora uporabnik vseeno plačati, ko pa ga odpre, je notri nekaj povsem drugega, na primer plastična igrača ali cenen ponaredek ali pa nedelujoč izdelek.
»Prav tako opozarjamo, da napadalci vse pogosteje zakupujejo različne formate spletnih oglasov, predvsem na omrežju facebook, s katerimi širijo svoj krog potencialnih žrtev. Uporabniki morajo razumeti, da je prisotnost oglasa na veliki spletni platformi rezultat plačanega oglaševalskega prostora in ne dokaz, da gre za zaupanja vrednega ponudnika,« še pravijo na Si-certu.
Škoda se vrti v milijonskih zneskih
Glede na statistiko in različna poročila o stanju kibernetske varnosti, se s povsem enakimi prevarami srečujejo tudi drugod po svetu, povzročena finančna škoda povsod strmo narašča. Po podatkih slovenske policije je bilo v letu 2024 več kot 30 milijonov evrov povzročene škode v spletnih goljufijah
A kako zaščiten je potem kupec? Če je prodajalec iz Slovenije oziroma države EU, se za pomoč lahko obrne na potrošniške organizacije, tako kot je storila naša bralka, torej na tržni inšpektorat. Ali se bo zadeva nato odvila v korist potrošnika, pa je drugo vprašanje.
Če pa je trgovec izven EU, pa potem ni zavezan evropski zakonodaji in mora kupec sprejeti dejstvo, da ima, kar je pač dobil.
Odgovorni pa ob tem znova opozarjajo, da tudi če je spletna stran v slovenščini in ima domeno s končnico .si, to še ne pomeni, da je prodajalec iz Slovenije.
