Zaradi neopravičene odsotnosti dvakrat kaznovanih po 33 poslancev
Neopravičena odsotnost z dela je resna kršitev delovnopravnih obveznosti. Poslanci državnega zbora imajo nekoliko drugačna pravila.
Zakon o poslancih določa, da se je poslanec dolžan udeleževati sej državnega zbora in njegovih delovnih teles, katerih član je, ter sodelovati pri delu in odločanju v državnem zboru (DZ) ter v njegovih delovnih telesih. Če poslanec ne more priti na sejo, mora o tem pravočasno obvestiti predsednico DZ oz. predsednika delovnega telesa. Navesti mora tudi razloge, zaradi katerih bo odsoten. To mora storiti dan pred začetkom seje ali dan pred nadaljevanjem prekinjene seje, razen če vmes pride višja sila.
V praksi predsednica DZ ob začetku seje našteje poslance, ki so se opravičili. Za opravičeno odsotnost se šteje:
- zadržanost z dela po predpisih o delovnih razmerjih in zdravstvenem zavarovanju;
- službena odsotnost po odobritvi predsednice DZ;
- izredni dopust;
- zadržanost poslanca s seje delovnega telesa zaradi istočasne udeležbe pri delu drugega delovnega telesa, katerega član je;
- zadržanost poslanca s seje delovnega telesa, katerega član je, če ga po pooblastilu vodje poslanske skupine na seji nadomesti poslanec iz iste poslanske skupine;
- poslansko delo v volilni enoti v dnevih, ki so s programom dela DZ predvideni za delo poslancev v volilnih enotah;
- odsotnost zaradi napovedane in obrazložene odsotnosti vseh članov poslanske skupine, katere član je poslanec, pri obravnavi posamezne točke dnevnega reda;
- službena odsotnost po odobritvi vodje poslanske skupine.
Urška Klakočar Zupančič je poimensko naštevala odsotne
Junija 2022 je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič naštela poslance, ki jih ni bilo v dvorani, s čimer je razburila nekatere poslance. Vodja poslancev opozicijske SDS Jelka Godec je opomnila, da predsedujoči na seji po poslovniku ne ugotavlja, kdo je neupravičeno odstoten, pač pa je za to pristojna mandatno-volilna komisija DZ.
Konec decembra so člani komisije za poslovnik sprejeli sklep, da se od zdaj naprej odsotnost poslancev na sejah DZ objavlja v informacijskem sistemu DZ, odsotnih poslancev pa predsedujoči na seji ne bo več poimensko našteval. Poslanec se šteje za odsotnega, v kolikor ne bo prisoten niti na tretjem glasovanju o isti zadevi. Torej v primerih, ko na glasovanju ni dosežen kvorum in je glasovanje potrebno trikrat ponavljati.
Brez dnevnega zaslužka
Upravičenost odsotnosti poslancev ugotavlja mandatno-volilna komisija. V kolikor je poslanec neopravičeno odsoten, ga čakajo sankcije. V poslovniku DZ stoji zapisano, da »za dneve neopravičene odsotnosti s seje državnega zbora ali seje delovnega telesa poslancu ne pripada plača, regres za prehrano med delom in povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela.«
Le dve kršitvi v aktualnem mandatu
Koliko pa je bilo primerov v mandatu vlade Roberta Goloba, ko je morala zaradi neopravičenega izostanka posredovati mandatno-volilna komisija?
Iz državnega zbora so nam odgovorili, da je mandatno-volilna komisija »v dveh postopkih poslancem izrekla ukrepe zaradi neopravičene odsotnosti s seje«. 33 poslancev je bilo neopravičeno odsotnih s 67. izredne seje DZ 17. aprila 2024, prav tako je bilo 33 poslancev brez opravičila na 68. izredni seji DZ 24. aprila 2024.
Kaj se je dogajalo 17. aprila? Obravnavali so referendumske pobude, v opozicijskih SDS in NSi pa se niso strinjali z razliko v postopkih, po katerih sta bila na matičnih odborih obravnavana predlog za razpis posvetovalnega referenduma o pridelavi in uporabi konoplje v medicinske namene ter predlog za posvetovalni referendum glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Poslanci SDS so med razpravo o omenjenih dveh predlogih dvorano državnega zbora zapustili, med razpravo o referendumu o konoplji pa so se jim v obstrukciji pridružili tudi poslanci NSi. Oboji so dvorano zapustili tudi med glasovanjem o predlogu referenduma o pridelavi, predelavi in uporabi konoplje. Podobno se je zgodilo na izredni seji čez teden dni.
