Borut Živulović / BOBO

Predlog je bil 5. maja 2025 vložen v zakonodajni postopek s strani skupine poslank in poslancev SDS, s prvopodpisano Jelko Godec. Cilj predloga je razveljavitev zakona iz leta 1974, ki omogoča dodeljevanje višjih starostnih pokojnin posameznikom z izjemnimi zaslugami na področju znanosti, umetnosti, kulture ali drugih dejavnosti. Zakon ne bi imel retroaktivnega učinka, kar pomeni, da že dodeljene pokojnine ne bi bile odvzete, preprečil bi nadaljnje dodeljevanje takšnih pokojnin. Predlog zakona je bil vložen tik pred referendumom o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti (ZDPIDU), ki je potekal 11. maja 2025.

Veliko očitkov

Originalni zakon je imel v svojem besedilu na prvih dveh mestih tudi posebne zasluge na področju revolucionarne in politične dejavnosti, ki jih v prečiščenem besedilu ni več, a osnovni zakon iz časa nekdanje SFRJ je v Sloveniji še vedno veljaven. Ima zgolj pet členov, sprejet pa je bil z namenom nagrajevanja posameznikov, ki so z delom na področjih kulture, umetnosti, znanosti, športa (ali v družbenopolitičnem življenju) prispevali izjemne zasluge k razvoju države ali ugledu v tujini. Nekoč je temeljil predvsem na politični in simbolni funkciji, med prejemniki so bili ob umetnikih, športnikih in kulturnikih (tudi) borci NOB in državniki.

Kritiki zakona govorijo o tem, da trenutni zakon omogoča dodeljevanje privilegiranih pokojnin brez jasno opredeljenih in preverljivih kriterijev, zaradi ohlapnih kriterijev je prihajalo do očitkov o arbitrarnosti in političnih vplivih. Hkrati po mnenju nasprotnikov taki kriteriji odstopajo od temeljnih načel pokojninske zakonodaje, ki temelji na dolžini zavarovalne dobe in višini vplačanih prispevkov. Poleg tega opozarjajo, da se Slovenija sooča s pritiski na vzdržnost pokojninskega sistema, starajočo se populacijo in prenizkimi pokojninami velike večine upokojencev. Kot menijo, je v takšnih razmerah nujno odpraviti vsakršne neupravičene privilegije.

V praksi izvajanje samo na področju športa

Zakon se očita še, da izvira iz socializma in ni bil nikoli celovito posodobljen, čeprav velja še danes, a je redko uporabljen. Leta 2017 je bil sprejet in je od oktobra tistega leta v uporabi zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa. Od takrat se je za upravičence na področju športa zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge prenehal uporabljati.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je konec lanskega leta na spletni strani predlagam.vladi.si nekomu, ki je predlagal ukinitev vseh izjemnih pokojnin in pokojninskih dodatkov, v odgovoru med drugim napisalo tudi tole: "Dejansko se izjemna pokojnina oziroma dodatek k pokojnini v praksi priznava lahko zgolj še na podlagi Zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa, saj večina določb ZIPO vsebuje zastarelo terminologijo in je tudi vsebina neustrezno urejena, zato določbe niso več uporabne. ZIPO namreč ne vsebuje meril in kriterijev za priznanje in odmero izjemne pokojnine, zato je določitev kriterijev prepuščena posameznim ministrstvom, kar je v preteklosti lahko povzročalo neenako obravnavo strank. Tako ugotovitev je podalo Računsko sodišče RS."

Za borce NOV od aprila 1992 nič več ugodneje

Kot je še pojasnilo ministrstvo, je za podajanje predlogov za priznanje in odmero izjemnih pokojnin po ZIPO pristojno ministrstvo, pristojno za področje, na katerem ima oseba posebne zasluge, odločanje pa je v pristojnosti vlade. "Dejansko je torej v praksi ustrezna pravna podlaga zgolj še Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa, ki ureja dodatek samo za športnike, ne pa tudi za druge," so zapisali na ministrstvu za delo in v nadaljevanju pojasnili še, da je pridobitev pravice do pokojnine borcev NOV, ki jo verjetno kdo tudi povezuje z dodeljevanjem višjih starostnih pokojnin za izjemne zasluge, nazadnje urejal zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je veljal v obdobju od 1. 7. 1983 do 31. 3. 1992.

"Za borce NOV so se štele osebe, katerim se je ves čas od vstopa v narodnoosvobodilni boj oziroma od začetka aktivnega in organiziranega dela za narodnoosvobodilni boj pa do 15. maja 1945 nepretrgoma štel v pokojninsko dobo v dvojnem trajanju. Pravico do starostne pokojnine so pridobili, ko so izpolnili predpisano starost in dopolnili potrebno dolžino pokojninske dobe."

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je veljal od 1. 4. 1992, borcem NOV ne omogoča več pridobitev pravice do starostne ali invalidske pokojnine pod ugodnejšimi pogoji oziroma njeno ugodnejšo odmero. Po navedbi ministrstva za delo se število upravičencev do borčevske pokojnine znižuje: "V letu 2016 je bilo izplačanih 11.844 borčevskih pokojnin, v letu 2020 pa okrog 5600."

Sašo Švigelj / MPA