S. L.

##IMAGE-3528311##

Nedavno se je bralka našega časopisa iz Posavja oglasila z zanimivo informacijo. Na eni od posavskih osnovnih šol v 1. in 2. razredu učiteljice podaljšanega bivanja malčkom v tem času ne dovolijo delati domačih nalog in pravijo, da se morajo to naučiti delati doma. S tem se ne strinja. Zanima jo, ali gre morda za kako novo usmeritev šolskega ministrstva, če pa ne, pa sprašuje, kaj je potem namen podaljšanega bivanja, kaj otroci v tem času lahko počnejo, kdo o tem odloča.

Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport RS so pojasnili, da podaljšano bivanje ureja Zakon o osnovni šoli (21. člen), ki določa, da osnovna šola organizira podaljšano bivanje za učence od 1. do 5. razreda. Za učence, ki so usmerjeni v prilagojene izobraževalne programe ali posebni program, lahko šola organizira podaljšano bivanje tudi do zaključka izobraževanja v osnovni šoli. V času podaljšanega bivanja se učenci učijo, opravljajo domače naloge in druge obveznosti ter sodelujejo pri kulturnih, športnih, umetniških in drugih dejavnostih.

V podaljšano bivanje se učenci vključujejo prostovoljno s prijavo staršev v okviru pravil, ki jih določi šola. Podaljšano bivanje mora biti strokovno vodeno, učitelj pri svojem delu uporablja strokovne usmeritve, zapisane v dokumentu Podaljšano bivanje in različne oblike varstva učencev v OŠ. »Pri tem mora delo načrtovati tako, da vsebuje samostojno učenje, sprostitveno dejavnost, ustvarjalno preživljanje časa in prehrano. Cilji podaljšanega bivanja se prepletajo in nadgrajujejo z vzgojno-izobraževalnimi cilji pouka. Vsebine podaljšanega bivanja izhajajo iz vzgojno-izobraževalnih ciljev pouka ob upoštevanju interesov, potreb in želja učencev in njihovih staršev,« pravijo v odgovoru.