Profimedia

Sedemsto anketiranih se je opredeljevalo tudi do dogajanja v Gazi in o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pri naklonjenosti strankam izstopa zmanjšanje podpore vladajoči Svobodi.

Skoraj dve tretjini Slovencev kritični do popoplavne obnove

Kar 65 % vprašanih je kritičnih do poteka obnove po katastrofalnih poplavah avgusta 2023. Oceno slabo je podala četrtina vprašanih, oceno zelo slabo pa dobrih 40 % vprašanih. Slaba tretjina vladni pristop prepoznava kot pozitiven.

Bi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja prestal referendum?

Naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, za katerega poteka zbiranje podpisov, bi se udeležilo kar 81,5 % anketirancev. Zakon bi jih potrdila dobra polovica, nasprotovalo pa bi mu nekaj več kot 28 % vprašanih.

Tri četrtine Slovencev proti dviganju davkov

Ob izračunu, da je vlada Roberta Goloba davkoplačevalce obremenila z dodatno milijardo davkov in prispevkov na leto, so se anketiranci izrekli tudi o dvigovanju davkov. Skoraj tretjina vprašanih temu nasprotuje, saj menijo, da imamo za izboljšanje javnih storitev dovolj sredstev, treba pa bi bilo povečati učinkovitost porabe teh sredstev. Skoraj polovica vprašanih je dodatno prepričana, da so davki že danes previsoki. Skupno tako dvigovanju davkov in prispevkov nasprotuje 76,5 % Slovencev. Dviganje davkov za vsako ceno podpira 3 % vprašanih, medtem ko zviševanje davkov in prispevkov z namenom izboljšanja kakovosti in učinkovitosti javnih storitev podpira 16,5 % vprašanih.

Kdo nosi večjo odgovornost za dogajanje v Gazi?

Nekaj manj kot 42 % vprašanih meni, da je za zaostrene razmere v Gazi bolj odgovorna izraelska stran, medtem ko palestinsko stran krivi 17 % vprašanih. Enak delež odgovornosti stranema pripisuje dobrih 29 % vprašanih.

Podpora strankam

Nekaj več kot 83 % vprašanih bi se mogoče, verjetno ali zagotovo udeležilo prihodnjih parlamentarnih volitev. Glede strank se je tako opredeljevalo 582 anketirancev. Največ jih je izbralo SDS (21,5 %). Razlika med prvouvrščenima strankama se je nekoliko povečala na račun nižje podpore Gibanju Svoboda (julija 19 %, avgusta 16,2 %), sta se pa nekoliko okrepili njeni koalicijski partnerici SD (9,2 %) in Levica (5,4 %), ki sta na tretjem in šestem mestu. Na četrto mesto se je povzpela NSi s 6,6 %, na petem mestu pa ji sledijo Demokrati s 5,7 %. V parlament bi se uvrstila še stranka Resnica s 4,6 % podpore. V poslanskih mandatih ta rezultat pomeni 28 sedežev za SDS, 21 sedežev za Gibanje Svoboda, 12 sedežev za SD, osem sedežev za NSi, po sedem sedežev za Demokrate in Levico ter pet sedežev za stranko Resnica.