Odkrivamo nove poti ob starih - Od Grabna do Napoleonove vrbe
Naše junijsko potepanje smo spet usmerili v znane poti, ampak spoznali smo tudi veliko novega. Šli smo po poti vodenega sprehoda, ki so ga organizirali sodelavci muzeja in jo poimenovali Novomeški dvorci in graščine. Predstavili so jo 80 pohodnikom in za vse je bilo to novo odkritje Ker se je takrat dogajalo več stvari hkrati, smo radi sledili našima vodnicama, ki sta posrkali znanje iz prve roke od gospe Majde Pungerčar. Gospe Cilka Smolič in Metka Škedelj sta prevzeli vodenje.
Začeli smo pri gradiču Graben, omenjen je že leta l350. Je najstarejši od treh gradov: Graben, Grm, Zaboršt. Najbolj znani lastniki so Mordaxi, dediči so si gradove razdelili. Grad Graben že dolgo čaka na prenovo in oživitev, kar se menda zdaj že dogaja.
Čez poljsko pot smo opazovali čisto na novo zgrajeno kmetijo Krnc. Na hribčku je nekoč stala cerkvica, posvečena sv. Ani, ki so jo podrli in njeno opremo raznesli v cerkve v Smolenji vasi, Gotni vasi in v frančiškansko cerkev v mestu. Nad Ragovsko ulico je stal dvorec Zaboršt, o njegovih ruševinah vedo povedati le najstarejši Ragovci. Ti našemu muzeju še vedno lahko posredujejo svoje spomine in tako ohranijo preteklost svojega kraja. Pokličite jih, veseli bodo vaših podatkov. Saj veste: Iz roda v rod …
Obiskali smo nekoč veselični prostor Novomeščanov, ki je bil nekje v Smolovi hosti ob Šajserju, nekoč imenovanem Tolščak. Možnih jas je več, toda zaradi izvira Trščaka, domnevajo, da je le ta prava. Ti pričajo, da so veselice imele pomembno vlogo v starih časih. Vse poti in prostori so lepo urejeni, za kar poskrbijo krajani Cikave, Malega Slatnika, Žabje vasi. Ti so še posebno poskrbeli za svojo vrbo, ki bi brez njihove skrbi že propadla. Napoleonova vrba je stara čez 200 let in skriva grob francoskega vojaka. Pred 10 leti so zanjo poskrbeli s pomočjo vrtnarja Staneta Prešerna. V zemljo so zakopali sporočilo v steklenici za bodoče rodove. O njej sta pisala pesmi krajana Jože Prešeren in Rezka Povše. Gospa Rezka jo je ob njej tudi povedala. Mi pa smo se čudili trdoživosti drevesa, ki uspeva tudi zaradi tako velike ljubezni do tega krajevnega ponosa.
Z novim znanjem o našem kraju smo se po senčni poti gozda vrnili na začetek in veselo zaključili naše druženje v tem šolskem letu. Posnemajte nas in pojdite po tej poti tudi vi! Blizu mesta je in odkriva vsakemu kaj novega.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
