Arhiv Štajerskega Tednika

Otroci s posebnimi potrebami so otroci z motnjami v duševnem razvoju, gluhi in naglušni otroci, slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, dolgotrajno bolni otroci, otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami in otroci z avtističnimi motnjami. »Sprva je bilo predvideno, da je tovrstnih otrok od dva do tri odstotke, sedaj je delež otrok z odločbo o usmeritvi narasel na osem odstotkov in to število postaja neobvladljivo,« opozarja Vaupotič Zemljičeva. Deleže je ponazorila še s številkami. Pred desetletjem je bilo morda otrok z odločbo na njihovi šoli 10, sedaj jih je okrog 70. Seveda pozdravlja ukrep ministrstva, da se z dodatno strokovno pomočjo, prilagojenim delom, pomaga tistim učencem, ki pomoč dejansko potrebujejo. »To na primer pomeni otrokom z disleksijo, avtističnimi motnjami, torej tistim, ki nimajo enakega izhodiščnega položaja kot ostali. Sedaj pa se pripeti, da starši uspejo pridobiti odločbo o usmeritvi tudi za tiste otroke, ki jim enostavno povedano ne gre in bi morda potrebovali le dopolnilni pouk ali dodatno delo doma. Zato bi morda bilo namesto več odločb posameznim učencem bolj smiselno, če bi pristojno ministrstvo povečalo delež svetovalnih delavcev na šoli, ki bi pomagali vsem učencem. Danes je normativ takšen, da na 20 oddelkov pripade en svetovalni delavec.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku