Na Kolpi našteli najmanj vodnih ptičev doslej
Tudi letos je 17. in 18. januarja pod pokroviteljstvom mednarodne nevladne organizacije za varstvo in obnovo mokrišč Wetland International (v Sloveniji pa aktivnosti koordinira Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije - DOPPS) s prostovoljci opravilo zimsko štetje vodnih ptic. Akcija poteka že od leta 1967 na vseh celinah sveta (razen na Antarktiki). Vsako leto akcija poteka na določen dan (sobota in nedelja) v sredini januarja. Na južni polobli jih štejejo še drugič v sredini julija, a tam akcija ni tako dobro teritorialno pokrita. V popisu ptičev navadno sodeluje okrog 15.000 prostovoljcev iz več kot 100 držav, ki v štetje vključijo 25.000 različnih vodnih območij.
Namen projekta je ugotoviti, kako se spreminja število prosto živečih ptic po vsem svetu, odkriti, na katerih vodah se jih zadržuje največ, in ljudem dati priložnost, da dejavno prispevajo k varovanju ptic in narave. V Sloveniji je bil prvi popis organiziran 1988 v zelo skromnih okvirjih a se je do leta 1997 v popis vključilo toliko usposobljenih prostovoljcev, da se sedaj popis izvaja na 1.400 kilometrih rek in 150 jezerih, ribnikih in mokriščih ter celotni slovenski morski obali. V popisu se navadno registrira okrog 60 (pričakovanih) vrst ptičev, občasno pa še nekatere od 30-ih vrst, ki se pojavljajo redkeje. Doslej je bilo v zimskih štetjih na vodnih telesih v Sloveniji registriranih skupno 92 vrst. Za prepoznavanje tolikih vrst ptičev je potrebna zares dobra izkušenost. Pri vrstah kjer je to mogoče določi tudi spol opaženih osebkov in seveda natančno število. Štetje poteka na način, da se živali ne vznemirja in jate zaobide, da jih ne podimo pred seboj. Če pa nas ptiči preletavajo, pa poskušamo z ostalimi popisovalci uskladiti popisne podatke, da ne pride do dvakratnega popisovanja. Velja pravilo, da je bolje zapisati ptiča manj kot preveč. Zaradi vsega tega je potrebno delati natančno, na večjih odsekih in seveda v kar največji tišini.
Na Kolpi je pestrost manjša kot na nekaterih najpomembnejših mokriščih. Javni zavod Krajinski park Kolpa z DOPPSom pri teh aktivnostih sodeluje od januarja 2008, registriramo pa v tem času tudi več kot 20 vrst vodnih ptičev.
In zakaj se ti popisi sploh izvajajo? Najpomembnejši cilji IWC so: izdelava ocen velikosti populacij vodnih ptic, opazovanje sprememb v številčnosti in razširjenosti populacij, vrednotenje pomena posameznih območij v mednarodni mreži mokrišč in zagotavljanje podatkov za podporo varstvu in upravljanju mokrišč.
Letos smo popisovalci uspeli pokriti področje od Damlja do Rakovca (meddržavni mejni prehod do katerega je Kolpa mejna reka), kar je tudi standardno popisno območje, ki pa ga nismo uspeli pokriti prav vsako leto. Včasih smo posegli tudi izven popisnega območja - vse do Prelesja – a to območje ni zajeto v podatke DOPPS. V tem območju (Prelesje – Kot pri Damlju) je številčnost in vrstna pestrost ptičev precej skromnejša.
Letošnje štetje se je pokazalo kot eno najskromnejših doslej: tako številčno kot vrstno. Včasih smo v štetju popisali tudi krepko več kot 1.000 ptičev, letos pa se je ta številka ustavila pri 519 osebkih. Daleč največ je bilo registriranih rac mlakaric, sledijo pa veliki žagarji, kormorani, mali ponirki, sive in velike bele čaplje ter zelenonoga tukalica. Ena od tokratnih posebnosti popisa je bila, da prvič nismo opazili labodov grbavcev, lisk in podobno.
Absolutne številke popisa same po sebi še niso končni pokazatelj stanja v naravi, saj v večji meri lahko predvidevamo, da tokrat več ptičev ni priletelo prezimovat k nam tudi zaradi mile zime, ki dovoljuje populacijam vodnih ptičev prezimovat v severni Evropi.
Smo pa tokat lahko v večjem delu Kolpe na brežinah opazovali številna podrta ali ogrizena drevesa – delo naših novih prebivalcev - bobrov, ki so se očitno na območju od Marindola do Damlja že dobro udomačili. Več o bobrih pa prihodnjič, saj izvajamo obširnejši monitoring.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
