Profimedia

Ob zadnjih bližnjih srečanjih z medvedom je znova zelo aktualna tema odstrel te zveri. Marsikje so ljudje prestrašeni, številni si na področjih, kjer so prisotni medvedi, ne upajo več na sprehod v ali ob gozd.  Ministrstvo za naravne vire in prostor je pred kratkim izdalo odločbo za odstrel 206 medvedov do 31. decembra 2026. 

Razprave o številčnosti rjavega medveda v Sloveniji, napadih na ljudi in dovoljenju za odstrel v zadnjih tednih pogosto temeljijo na zavajajočih informacijah. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer raziskovalci vodijo ključne monitoringe stanja populacije medveda, raziskave odnosa ljudi do medveda in vzroke nastanka konfliktov, opozarjajo na pomen točnih podatkov in znanstveno utemeljenega upravljanja.

Populacija stabilna in dobro ohranjena

"Kakovost spremljanja populacije medveda v Sloveniji je na izredno visoki ravni – temelji na sintezi cikličnega genetskega cenzusa in vsakoletnega populacijskega modeliranja. Z individualno prepoznavo osebkov iz neinvazivnih genetskih vzorcev (iztrebkov) in modeliranjem "ulova – označevanja – ponovnega ulova" v osemletnih ciklih na najbolj neposreden možni način ocenimo številčnost medvedov. Ta ocena je temelj za izdelavo populacijskih modelov, ki jih potem z upoštevanjem vseh ostalih podatkov – monitoringa smrtnosti, rodnosti, starostne strukture in rabe stalnih števnih mest – uporabimo za vsakoletne točne ocene številčnosti," pojasnjuje dr. Tomaž Skrbinšek, strokovnjak za varstveno genetiko z Oddelka za biologijo.

Dodaja, da se populacija že vrsto let veča in prostorsko širi: "Gre za eno redkih tako dobro ohranjenih populacij v Evropi z eno od največjih zabeleženih populacijskih gostot, kjer pa ljudje za zdaj z medvedi še vedno razmeroma uspešno sobivamo."

Po ocenah raziskovalcev je pozno jeseni leta 2023 v Sloveniji živelo 737 medvedov (95-odstotni interval zaupanja od 695 do 797). Gre za genetsko oceno najnižje številčnosti v letu, pri kateri je odšteta vsa evidentirana smrtnost medveda tistega leta, tik pred zimskim poleganjem nove generacije mladičev. Leta 2024 se je številčnost kot vselej spremenila za razliko rodnosti od smrtnosti tistega leta, kar znamo točno oceniti z metodami populacijskega modeliranja. Ocena letošnje pomladanske (2025) številčnosti, ki je povsem ažurna in vključuje tudi letošnje mladiče – ter je zato edina neposredno uporabna za aktualno načrtovanje in upravljanje – pa znaša 954 medvedov (880–1050).

Konflikti so pričakovani, upravljanje je nujno

Z naraščanjem številčnosti in širjenjem medveda v območja, v katerih živimo tudi ljudje, se povečujejo tudi konflikti. V Sloveniji že več kot 15 let sistematično uporabljajo širok nabor preventivnih ukrepov za njihovo preprečevanje: od električnih ograj do varnega odlaganja odpadkov in ozaveščanja javnosti. Vse ukrepe se nadgrajuje na podlagi podatkov.

Za zmanjšanje konfliktov je v tako vitalni populaciji poleg preventivnih ukrepov nujna tudi regulacija številčnosti in razširjenosti medveda, pri čemer je odstrel ključno orodje, ki ima tudi druge pozitivne učinke za sobivanje. Nekatere predlagane alternative, kot je npr. ukinitev odvračalnega krmljenja, bi celo povečale konflikte, druge, kot npr. sterilizacija medveda na populacijski ravni, pa so med drugim že v praksi neizvedljive in bi predstavljale unicum na globalni ravni.

Dr. Klemen Jerina, strokovnjak za ekologijo in upravljanje prostoživečih živali z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, opozarja: "Stroka je za letošnje leto enotno predlagala odvzem 206 medvedov. Tako bi pomladansko številčnost leta 2026 približali ciljni vrednosti 800 medvedov, pri kateri se konflikti še ne povečujejo pospešeno. Aktualno dovoljenje za odvzem 206 medvedov pa je veljavno do konca naslednjega in ne do konca letošnjega leta, kar ima bistveno drugačne učinke. Ob tem dovoljenju se bo prostorska razširjenost in številčnost medveda zanesljivo povečevala in bo spomladi leta 2027 znašala okoli 1100 medvedov, kar veča verjetnost nastanka konfliktov, tudi najhujših, kakršnemu smo bili priča zadnji mesec."

Javnost podpira ohranitev in razume tudi nadzor

Raziskave javnega mnenja kažejo, da večina prebivalcev Slovenije podpira dolgoročno ohranitev rjavega medveda, obenem pa razume in podpira tudi potrebo po uravnavanju številčnosti, če je to strokovno upravičeno in povezano z varnostjo.

Upravljanje mora ostati v rokah stroke

Raziskovalci Biotehniške fakultete poudarjajo, da je kakovostno upravljanje in stanje populacije medveda v Sloveniji dokaz uspešne povezave znanosti in prakse. Opozarjajo pa na nevarnost odločitev, ki bi se sprejemale mimo znanstvenih podlag.

"Dolgoročno sobivanje z medvedom zahteva trdna strokovna znanja in podatke – brez tega je tveganje negativnih posledic za naravo in ljudi preveliko," zaključujeta Skrbinšek in Jerina.