Bolniki še pred poletjem do konoplje na recept?
Poslanci koalicijskih strank Gibanje Svoboda in Levica so v danes v postopek vložili predlog zakona, ki ureja gojenje, proizvodnjo in promet s konopljo za medicinske in znanstvene namene. Kaj prinaša in zakaj SD ni prispevala podpisov?

Mineva skoraj leto od posvetovalnega referenduma, na katerem so državljanke in državljani podprli legalizacijo in regulacijo konoplje. Spomnimo: Za se je 9. junija lani izreklo 462.292 državljank in državljanov oziroma skoraj 67 odstotkov tistih, ki so glasovali. Volja naroda je bila jasno izražena, kljub temu pa še ni ustrezne zakonodaje, rezultati so samo mrtva črka na papirju. Kaj pripravlja politika?
Nov zakon predvideva ustanovitev posebne javne agencije za konopljo, ki bi edina imela pravico do odkupa ter uvoza, izvoza, veleprodaje in skladiščenja zalog, vsak imetnik dovoljenja za gojenje pa bi moral agenciji celoten pridelek konoplje predati v odkup. Register pridelovalcev bo pripravilo kmetijsko ministrstvo.
Za podeljevanje in odvzemanje dovoljenj za proizvodnjo in promet s konopljo za medicinske namene ter izdajo dovoljenj za izvoz in uvoz konoplje za medicinske in znanstvene namene bo pristojna Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Ministrstvo za zdravje pa bo izdajalo dovoljenje za proizvodnjo in promet s konopljo za znanstvene namene.
Konoplja za medicinske namene se bo lahko gojila v količinah, določenih z letnim strateškim načrtom JAZMP, in na podlagi izdanega dovoljenja.
Konoplja za medicinske namene bo skozi vse faze proizvodnje in distribucije morala izpolnjevati enake pogoje, kot jih za proizvodnjo učinkovin predvidevata zakon o zdravilih in zakon o lekarniški dejavnosti.
Ker se bo po novem zakonu uporaba THC v medicini izvzela iz rabe prepovedanih drog, bo možno izdati konopljo na zeleni ali beli recept po presoji zdravnika, tako kot ostala zdravila. Sedaj morajo zdravniki trenutno še prepovedano drogo predpisati na receptu dvojniku, konoplja pa se uvozi iz tujine, kar ne zagotavlja nemotene oskrbe.
Zakon bi lahko bil potrjen še pred poletjem, jeseni naj bi uredili še "sivo cono" okoli osebne rabe konoplje.
Po mnenju SD zakon ne uresničuje referendumske volje
Zakon o konoplji pa kljub določenem napredku ne dosega ravni, ki bi omogočala sopodpis poslancev SD, so po današnji predstavitvi zakonskega predloga, ki so ga v DZ vložili njihovi koalicijski partnerji Svoboda in Levica, sporočili iz stranke.
Izjav novinarjem na to temo danes sicer niso dajali, v pisnem sporočilu za javnost pa so nanizali številne pripombe na račun zakonskega predloga. Ta po njihovih navedbah ne vsebuje dveh ključnih in izrecno dogovorjenih sprememb, in sicer umika navedbe rastline konoplje s seznama prepovedanih drog ter odprave nesorazmerno visokih kazni za nepooblaščeno medicinsko uporabo.
Po njihovi oceni zakon vsebuje terminološke in vsebinske neskladnosti z enotno konvencijo o mamilih, dodatno omejuje pogoje za pridelavo konoplje v kmetijstvu ter ne rešuje vprašanja dostopnosti in registracije zdravil v Sloveniji.
Zakon bi vzpostavil ozki "oligopol na področju gojenja učinkovin za farmacijo, saj bi bila proizvodnja vseh učinkovin, tudi nepsihoaktivnih, prepuščena izključno 12 obstoječim imetnikom dovoljenj", so navedli v SD.
Po njihovem prepričanju pa je tudi nerazumljivo in nesprejemljivo, da bi zakon prepovedoval pogodbeno pridelavo zdravilne konoplje slovenskim kmetom, tudi tam, kjer gre za snovi z zanemarljivo vsebnostjo THC.
Obenem so dodali, da večina podanih pripomb SD v postopku priprave zakona ni bila upoštevana. Sicer so pripravili tudi lasten predlog zakona, ki so ga tudi posredovali koalicijskim partnerjem. Prepričani so, da bi njihov predlog omogočil začetek uresničevanja referendumske volje ter postavil temelje za reševanje tudi drugega referendumskega vprašanja, konoplje za osebno rabo.
Različni odzivi na Marihuana maršu
Ob današnjem Marihuana maršu, na katerem se vsako leto zbirajo podporniki legalizacije konoplje, se je sicer na predlog zakona zvrstilo več odzivov, med njimi tudi pomisleki in opozorila, da neurejeno ostaja področje osebne rabe.
Ostri do predlaganih rešitev so bili med v zunajparlamentarni Piratski stranki, kjer so ocenili, da ta prinaša močno regulirano področje, ki bo zaradi zahtevnih postopkov in visokih stroškov dostopno zgolj največjim igralcem v farmacevtski industriji.
Zato pozivajo k izpolnitvi izražene volje ljudi s polno legalizacijo konoplje, ki bo vključevala lastno pridelavo konoplje in sistem prodaje, ki bo dostopen pod razumnimi pogoji. Politiki ob tem očitajo, da je danes povsem jasno, da glavni namen posvetovalnega referenduma ni bil ugotavljanje volje ljudi glede legalizacije konoplje, pač pa "politični marketing pred evropskimi volitvami, ne resna zaveza k zakonodajnim spremembam".
Organizatorji Marihuana marša pa so v današnji izjavi za javnost pozdravili premike v slovenski zakonodaji. "Gre za dolgo pričakovano ureditev, ki omogoča varen in nadzorovan dostop do konoplje za bolnike, spodbuja znanstveno raziskovanje ter odpira prostor za razvoj domače pridelave in proizvodnje," so zapisali.
Obenem pa so izpostavili, da predlog ne rešuje vprašanja osebne rabe konoplje, ki so jo na lanskih posvetovalnih referendumih prav tako podprli volivci. "Zgolj ureditev medicinske rabe pomeni le delni korak. Brez jasne pravne podlage za omejeno osebno rabo konoplje in gojenja za samooskrbo ostajajo uporabniki podvrženi pregonu, črni trg pa se ohranja," so opozorili.
Ostro nasprotovanje legalizaciji konoplje pa so skupaj s partnerskimi organizacijami izrazili v Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni. "V času, ko se številne države že spopadajo s posledicami prehitrih odločitev na tem področju, želijo nekateri poslanci in poslanke v Sloveniji sprejeti zakonodajo, ki ustvarja pravno in družbeno sivino ter podaja napačno sporočilo, da je osebna (psihoaktivna) raba konoplje nekaj povsem običajnega in neškodljivega," so poudarili v izjavi.
Hkrati so glede legalizacije konoplje za osebno rabo zakonodajalca in javnost pozvali k takojšnji ustavitvi vseh nadaljnjih načrtovanih postopkov sprejemanja zakona dokler ne bo izvedena neodvisna strokovna razprava, presoja skladnosti z mednarodnim pravom ter celovita ocena posledic, vključno z izkušnjami iz tujine.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se