Profimedia

Osebe z dejavnostjo morajo namreč za preteklo leto delovanja najpozneje do 31. marca davčnemu organu predložiti davčni obračun. Slednjega je treba v elektronski obliki predložiti prek portala e-Davki. Tisti »klasični« samostojni podjetniki, pri katerih se davčna osnova od dohodka iz dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, za to birokratsko opravilo praviloma pooblastijo računovodske servise, saj delo vključuje precejšnjo akrobacijo s številkami in vsaj osnovno poznavanje računovodskih terminov. Bolj preprosti »normiranci,« pri katerih se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, pa v to kislo jabolko vse raje zagrizejo sami. Jabolko z leti posodobitev in nadgradenj portala e-Davki sicer postaja vse manj kislo, za zavezanca pa je ključno predvsem, da vestno beleži vse svoje prihodke, večino garaškega dela z druge strani namreč danes že opravijo na Finančni upravi RS (Furs).

Kako do davčne osnove in zneska dohodnine

Za normirano obliko samostojnega podjetja se odločajo zlasti tisti zavezanci z nižjimi dohodki, pri čemer je »odstotek normiranih odhodkov odvisen od višine doseženih prihodkov in vključenosti zavezanca v obvezno zavarovanje po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na podlagi samozaposlitve,« pojasnjujejo na Fursu.

Ugotavljanje davčne osnove je v tem primeru nekoliko poenostavljeno, saj se izračuna kot odstotek od celotnega prihodka, ne glede na dejanske stroške poslovanja. Če je bil zavezanec v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno najmanj devet mesecev ter če njegovi prihodki v preteklem davčnem letu ne presegajo 60.000, kar velja za večino normirancev, se davčna osnova izračuna na naslednji način: od ustvarjenih prihodkov se odšteje normirane odhodke, slednji pa znašajo 80 odstotkov od prihodkov, dokler ti ne presegajo 60.000 evrov. Dohodnina se nato odmeri po davčni stopnji 20 odstotkov in velja za dokončen davek. Več o ugotavljanju davčne osnove je na voljo na spletišču Fursa, sicer pa normiranemu zavezancu teh zapletenih računskih operacij dandanes ni treba več izvajati lastnoročno, saj večino dela opravi Furs. Za zavezanca je ključno predvsem, da pravilno izpolni zloglasni obrazec »DDD-DDD: Obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti.«

Za normirance le peščica ključnih točk

Do tega obrazca, ki na prvi pogled deluje strašljivo, je v e-Davkih mogoče dostopati v meniju na levi strani, kjer je treba izbrati zavihek »dokumenti« in nato odpreti »nov« dokument ter končno na seznamu najti obrazec DDD-DDD. Ob tem je treba še pred vstopom v obrazec opredeliti obdobje davčnega obračuna in pri vrsti dokumenta izbrati originalen obrazec. Če mu obdobje davčnega obračuna ponudi že portal sam, je treba tega seveda preveriti.

e-Davki

e-Davki

Zavezanec mora nato v obrazcu najprej izbrati način ugotavljanja davčne osnove, in sicer možnost »N,« torej možnost obračunavanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Sledi izbira sistema vodenja poslovnih knjig, kjer normiranca knjigovodstvo ne zanima, temveč preprosto izbere možnost »evidence.«

e-Davki

e-Davki

V naslednji točki mora zavezanec izbrati način plačevanja prispevkov za socialno varnost v preteklem letu. V kolikor ne gre za popoldanski s.p. oziroma zavezanec svojih prispevkov za socialno varnost ni plačeval na kakšen drug način, bo pravilna izbira »iz naslova opravljanja dejavnosti,« pri čemer bo znesek praviloma avtomatično izpolnjen.

Na vrsti je vprašanje vrste obračuna, ki se nahaja nekoliko nižje v razdelku »Podatki o vrsti obračuna,« kjer je treba označiti »redni letni obračun.«

e-Davki

Zavezanca nato do odrešitve loči le še nekaj korakov. Najprej mora v razdelku za »Izračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti (normirani)« v prvo vrstico z naslovom »Prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih,« vnesti seštevek vseh zneskov vseh izdanih računov v preteklem letu, pri čemer ne gre pozabiti na cente, saj vsak cent šteje, sicer ga pograbi davčni organ. Seštevek bo preprost, če je zavezanec svoje prihodke vestno beležil, kar bi moral.

Preberite še ...

Zanimivosti

(EKSKLUZIVNO) Luka Založnik, pričevalec iz afere Dars: Rok Snežič mi je narekoval, Feštajn pa je snemal

e-Davki

Še nižje se pod točko 25 nahaja razdelek »Obračunana akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti,« kamor je treba, če vrstica ni izpolnjena vnaprej, ročno vpisati seštevek akontacije dohodnine, ki jo je plačal v preteklem davčnem letu. Ker Furs beleži svojo evidenco, bo portal morebitno napako v znesku prepoznal sam in zavezanca pozval, naj znesek preveri še enkrat in v polje vnese pravilnega.

Sledi končni izračun, ki ga izvede portal ter od katerega je odvisno, ali zavezancu ob prizoru zaigra srce, ali pa mu na oči pade mrak. Program mu bo namreč v točkah od 26 do 31 izpisal vse relevantne podatke, kot je ta, ali mora dohodnino doplačati oziroma ali se bo veselil vračila. Prejme tudi informacijo o osnovi za izračun akontacije za prihodnje leto, pri čemer je od višine zneska odvisno, ali jo bo plačeval mesečno oziroma trimesečno.

e-Davki

Vlogo, če je zavezanec z njo zadovoljen in pomirjen, je nato treba oddati s klikom gumba »Oddaj vlogo« in dokument podpisati.

Kaj se zgodi, če zavezanec z oddajo zamudi?

Zavezancu se v tem primeru ne piše nič dobrega, saj bo občutil finančne posledice, zato je to opravilo modro opraviti precej pred zadnjim rokom, s tem bo tudi olajšal delo javnim uslužbencem na Fursu. Samostojnemu podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, v skladu z zakonom o davčnem postopku preti denarna kazen v višini med 800 in 10.000 evrov. Globa 400 do 4000 evrov preti tudi odgovorni osebi samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

Če zavezanec obračuna v predpisanem roku iz »opravičljivih, nepredvidljivih in neodvrnljivih« razlogov ne more predložiti, mu lahko davčni organ na njegov predlog dovoli predložitev obračuna po izteku predpisanega roka. Kot v tem primeru poudarjajo na Fursu, mora zavezanec v predlogu izkazati opravičljive razloge, pri čemer mora predlog vložiti najpozneje »v osmih dneh od dneva, ko je prenehal obstajati vzrok, zaradi katerega je v zamudi, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva, ko se je iztekel rok za predložitev obračuna. Tako predložen obračun se šteje za pravočasnega.«