OFIS arhitekti d. o. o.

S položitvijo temeljnega kamna so danes slovesno obeležili začetek prenove podnebnega observatorija na Kredarici.

Generalni direktor Agencije RS za okolje (Arso) Joško Knez je v nagovoru poudaril pomen Kredarice kot najstarejše in najvišje ležeče meteorološke postaje v Sloveniji. "Podnebni observatorij je izjemno pomemben za dolgoročno spremljanje vremenskih in podnebnih razmer v visokogorju. Meritve, ki jih tam neprekinjeno izvajamo že od leta 1954, predstavljajo najdaljši niz visokogorskih opazovanj v Sloveniji in so dragocen vir podatkov za raziskave podnebnih sprememb, napovedovanje vremena," je dejal.

Sodelovanje pri prenovi sta s podpisom potrdili ministrstvi za okolje, podnebje in energijo ter za obrambo, agencija za okolje ter uprava za zaščito in reševanje pa sta podpisali sporazum o nadaljnjem sodelovanju.

Observatorij deluje ob sodelovanju Arsa in Slovenske vojske, ki na lokaciji skupaj opravljata naloge spremljanja in poročanja o vremenskih razmerah. Zaradi dotrajanosti obstoječih prostorov in zahtevnih pogojev dela bodo observatorij celovito prenovili.

Po prenovi boljši delovni in bivalni pogoji, obeta se širitev opazovanj

Ta obnova bo po navedbah Kneza v prvi vrsti izboljšala delovne in bivalne pogoje za ekipe, ki jih sestavljata civilni in vojaški vremenski opazovalec ter na Kredarici delajo v desetdnevnih izmenah, včasih tudi dlje. Objekt bodo energetsko sanirali in prilagodili sodobnim okoljskim standardom, vzpostavili bodo tudi sisteme za ogrevanje, oskrbo z vodo in njeno shranjevanje ter za upravljanje odpadnih voda.

Z novimi prostori bodo omogočili tudi nadaljevanje meritev in širitev opazovanj. Kot je predstavil Knez, bodo med drugim začeli spremljati tudi toplogredne pline, s čimer se bo postaja postavila ob bok vodilnim visokogorskim observatorijem, kot so nemški Zugspitze, avstrijski Sonnblick ali švicarski Jungfraujoch. "Ob tem bo observatorij še naprej ključna točka za razumevanje vremenskih razmer v gorah, kar je izjemnega pomena tudi za zaščito in reševanje v visokogorju," je dejal.

OFIS arhitekti d. o. o.

Z deli bodo zaključili konec prihodnjega leta

Gradbena dela v okviru prenove se bodo začela ta teden, zaključek pa je predviden konec prihodnjega leta. Na javnem razpisu so za izvajalca izbrali družbo Eltim, vrednost pogodbe pa znaša 1,9 milijona evrov.

Investicija je sicer del širšega projekta SOVIR (Sistem opozarjanja na vremensko pogojene izredne razmere), vrednega skoraj 29 milijonov evrov. Financira se iz državnega proračuna in evropskega kohezijskega sklada.

S podpisom operativnega dogovora o prenovi sta minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter minister za obrambo Borut Sajovic na dogodku potrdila skupno sodelovanje obeh resorjev pri projektu.

Obdelava meteoroloških podatkov z umetno inteligenco in superračunalniki

"Z nadgradnjo v okviru projekta SOVIR bomo med drugim omogočili tudi obdelavo meteoroloških podatkov z umetno inteligenco in superračunalniki, kar bo še izboljšalo zaznavanje vremenskih in podnebnih sprememb. Glede na to, da je Slovenija nadpovprečno izpostavljena podnebnim tveganjem, je vsak vložen evro v to področje naložba z visokim povračilom," je dejal Kumer.

Obnovljen observatorij bo omogočil boljše razumevanje dogajanja v občutljivem gorskem okolju in pomagal pri zaščiti ljudi, narave in infrastrukture. Poleg tega Arso s projektom SOVIR odpira dostop do ogromne količine ažurnih vremenskih in hidroloških podatkov, ki bodo koristili znanosti, gospodarstvu in vsakemu posamezniku.

Prenova po besedah Sajovica sicer predstavlja logistično in organizacijsko zahteven projekt, "ki pa potrjuje, da znamo v Sloveniji združiti moči za skupen cilj". Ministrstvi bosta organizirali dostavo gradbenih materialov in odvoz odpadnega materiala na ustrezno odlagališče. Slovenska vojska pa bo sodelovala s helikopterskimi prevozi. Skupno bo treba po besedah Sajovica prepeljati okoli 900 ton materiala.

Danes sta sporazum o nadaljnjem sodelovanju podpisala tudi Arso in Uprava RS za zaščito in reševanje. Sporazum med drugim ureja izmenjavo podatkov, strokovno podporo in skupno obveščanje javnosti ob naravnih nesrečah. Obenem sta podpisala operativni protokol za ravnanje ob potresih, ki določa čas, vsebino in način obveščanja.