Profimedia

Glavni cilj zakona, ki so ga po lanskem posvetovalnem referendumu v državni zbor (DZ) vložili poslanci Svobode in Levice in je v veljavi od 20. avgusta, je po navedbah predlagateljev zagotoviti dostop prebivalcem do varno pridelane konoplje za medicinske namene. Predpisovanje konoplje za medicinske namene pa bo možno po strokovni presoji zdravnika.

Tako lahko zdravniki po svoji strokovni presoji predpisujejo konopljo za katerokoli indikacijo ali stanje na zeleni ali beli recept, vendar posameznemu bolniku vsak mesec največ za enomesečno zdravljenje. Do zdaj se je sicer konoplja lahko predpisovala na poseben recept, dvojnik. To pomeni, da so obstajale določene omejitve, za katero stanje se lahko predpiše in v kakšni količini. Po novem pa bo to presoja vsakega posameznega zdravnika, komu, koliko in za katero stanje bo predpisal konopljo.

Poslanci so omenjeni zakon prvič potrdili 15. julija, in sicer s 50 glasovi za, 29 glasovi proti, dva poslanca pa sta se vzdržala. Nato je 24. julija, po izglasovanem vetu, ob vnovičnem glasovanju o zakonu temu zeleno luč prižgalo vseh 38 prisotnih poslancev Svobode, šest prisotnih poslancev SD, štirje poslanci Levice in samostojni poslanec Kordiš.

Konopljo za medicinske in znanstvene namene je možno predpisati največ za enomesečno zdravljenje na neobnovljivi recept, pred prvim receptom pa bo treba opraviti zdravniški pregled v ambulanti in potem tega ponoviti čez leto dni.

Državni svet: Zakonu nasprotujejo stroka, pacienti in kmetje, ki delujejo v tej panogi

V državnem svetu (DS) jih večina meni, da zakon ne bo zagotovil večje dostopnosti medicinske konoplje za bolnike in ne bo pozitivno vplival na samooskrbo z medicinsko konopljo, z njimi pa se nikakor ne strinjajo predlagatelji.

Predstavnik DS Marko Staroveški je pred sprejetjem zakona dejal, da je zakon sicer nujno potreben za urejanje sistema gojenja in predelave konoplje za medicinske in znanstvene namene, a gre za zamujeno priložnost, da bi Slovenija postala samooskrbna z učinkovinami konoplje in vodilna na področju rabe konoplje v medicinske namene.  

V DS so kritični, da se bo pridelava vršila le v zaprtih prostorih. Prav tako opozarjajo, da se iz možnosti pogodbene pridelave konoplje kot surovine, na primer za farmacevtsko industrijo, izključuje slovenske kmete, ki imajo dovoljenje za gojenje konoplje z do največ 0,3 odstotka THC.

Profimedia

Kot pravijo, je bil zakon sprejet kljub resnim strokovnim pomislekom in v nasprotju z voljo ljudstva, izraženo na lanskem referendumu. Ljudje si po njihovih besedah želijo večji, urejen dostop do učinkovin konoplje in njenega zdravilnega potenciala, zakon pa prinaša prav nasprotno, omejitve, nejasnosti in zapiranje trga.

"Namesto da bi izboljšal dostop do medicinske konoplje, bo zakon omogočil proizvodnjo in promet zgolj ozkemu krogu izbrancev, kar vodi v monopolizacijo in izključevanje obstoječih slovenskih konopljarjev," je prepričan Staroveški.

Predlagatelji očitke zavračajo:  Zakon spoštuje voljo bolnikov, ki potrebujejo dostop do medicinske konoplje

Poslanka Svobode Sara Žibrat je v imenu predlagateljev poudarila, da zakon spoštuje voljo bolnikov, ki potrebujejo dostop do medicinske konoplje. "Zagotovo je korak v pravo smer in prepričana sem, da ga lahko tudi v nadaljevanju, že v naslednjem mandatu, izboljšamo, ko bodo tudi naše institucije ugotovile, da konoplja ni bavbav, ampak je pravica bolnikov," je prepričana.

Zavrnila je očitke DS in dejala, da zakon res ne govori o industrijski konoplji, a da to ne pomeni, da kakorkoli omejuje kmete, ki že sedaj lahko prodajajo konopljin čaj. Kmetom pa so po njenih besedah vseeno želeli omogočiti priložnost in jih vključiti kot podizvajalce. "Ne drži, da ne omogoča dostopa bolnikom do konoplje, ampak ravno nasprotno. Sprostil bo predpisovanje konoplje na recept," je še zavrnila nekatere očitke DS.

Očitke prav tako zavrača poslanka Svobode Sara Žibrat, ki je med drugim kot predstavnica predlagateljev zakona pozvala, naj zakon, ki naslavlja potrebe bolnikov, ne postane zakon nekih drugih interesov.

Kot pravi, se zakon ne dotika industrijske konoplje. Gojenje v zaprtih prostorih pa je predvideno, da se zagotovi nadzorovane pogoje in vse standarde, ki v farmaciji veljajo za zdravila rastlinskega izvora.

O kritikah, da zakon prinaša bolj restriktivno ureditev, kot je veljala doslej, sta obe koalicijski poslanki poudarili, da je trenutno na splošno prepovedano gojenje konoplje za medicinske namene, zdaj pa bo za bolnike v kritičnih in resnih bolezenskih stanjih odprta pot do oskrbe s konopljo.

"Ni res, da nismo šli naproti bolnikom, da ta zakon ne pomaga bolnikom in ne spodbuja uporabe konoplje v medicini," je poudarila. Kot revolucionarno novost je izpostavila rešitev, da bo lahko po novem zdravnik predpisal konopljo za katerokoli indikacijo. Strokovno odločitev prepuščajo zdravnikom, ker so le ti tisti, ki vedo komu in koliko konoplje predpisati.

V Levici so po njenih besedah trdno prepričani, da bodo s tem zakonom uredili nemoten dostop bolnikov, ki za lajšanje bolečin ali pa zdravljenje potrebujejo preparate tudi iz konoplje, in sicer gre za bolezni, kot so multipla skleroza, trdovratna epilepsija, različna rakava obolenja.

Sukič je dodala, da je bila volja ljudi na referendumu jasno izražena. "Če smo vsaj približno humana družba, jaz ne vidim kakšni zadržki, razen mogoče kakšni poslovni interesi, bi lahko bili v ozadju, ki bi to preprečevali," je menila.

Vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec je dejal, da THC dokazano lajša bolečine, sploh pri resnih kroničnih in terminalnih boleznih. Dodal je, da nobena trditev državnega sveta ne drži in da gre bodisi za nerazumevanje bodisi namerno manipulacijo. 

Profimedia

Gibanje Svoboda: Sistem ni sledil potrebam bolnikov

V poslanski skupini Gibanje Svoboda, kjer so predlog zakona podprli soglasno, so pred sprejetjem poudarili, da podatki, da imamo v Sloveniji več kot 130.000 onkoloških bolnikov, da jih paliativno oskrbo vsako leto potrebuje več kot 6000 ter ocene, da je približno 70 odstotkov uporabnikov konoplje na črnem trgu bolnikov, jasno kažejo, da trenutni sistem ne sledi potrebam bolnikov.

Zato se v Svobodi zavzemajo za postopno in nadzorovano legalizacijo konoplje po zgledu drugih razvitih držav, očitke, da želijo z zakonom urediti zadeve, ki so sicer zakonsko že urejene, pa so zavrnili.

"Drži, da je uporaba konoplje v medicini pri nas zakonsko že dovoljena, in sicer od leta 2017. Zakonsko neurejeno pa ostaja področje gojenja, pridelave in predelave konoplje za medicinske namene. To pomeni, da je Slovenija na področju medicinske konoplje v celoti odvisna od uvoza iz tujine," pa poudarja Janja Sluga.

Profimedia

V SD so si premislili

Zakon so podprli tudi v poslanski skupini Socialnih demokratov, kjer so sicer pred tem dejali, da predloga ne bodo podprli.

Zakon ne pomeni večje dostopnosti zdravil in bolj humane obravnave bolnikov, pogoje za znanost zaostruje, učne namene omejuje, kmetijski uporabi pa pretirano oži možnosti za delovanje in razvoj, je v izjavi junija med drugim naštel Damijan Bezjak Zrim. Kot je dejal, v poslanski skupini ostajajo "čvrsti podporniki medicinske rabe konoplje", a temu zakonu ne morejo dati podpore.

Proti so bili poslanci NSi in SDS

Čeprav je namen zakona omejen na strogo nadzorovano uporabo, lahko prispeva k zmanjšanju percepcije tveganja glede konoplje, kar z vidika javnega zdravja ni brez posledic, pa opozarjajo v NSi, kjer predloga niso podprli.

Poslanci NSi menijo, da bodo kljub zakonu bolniki ostali prepuščeni črnemu trgu in ne bodo imeli ustrezne strokovne podpore, nadzora in cenovno dostopnih pripravkov, ker je "zdravniška stroka do predpisovanja zdravil iz konoplje še vedno zelo zadržana". Poslanka Iva Dimic je opozorila še, da zakon odpira vrata za postopno normalizacijo rabe konoplje v družbi, kar bi lahko vplivalo na odnos do psihoaktivnih snovi med mladimi in ranljivimi skupinami, zato so glasovali proti.

V času, ko se Slovenija sooča z velikimi izzivi na področju duševnega zdravja in zlorabe psihoaktivnih snovi, bi morala zato vsaka zakonodajna sprememba, ki zadeva nadzor varovane substance, temeljiti na dolgoročni javnozdravstveni presoji in vključevati širši preventivni kontekst, je poudarila Dimic. 

Jožef Jelen (SDS) pa je pred sprejetjem zakona ocenil, da predlog predstavlja zlorabo konoplje za populistične politične namene, je v globokem neskladju z mednarodnimi konvencijami ter ne zagotavlja jasne in strokovne regulacije, ki bi jo tako občutljivo področje nujno potrebovalo. Zato ga je treba bodisi posodobiti bodisi zavrniti, je izpostavil. Predlagateljem je očital, da s predlogom ne uresničujejo volje ljudi, izražene na lanskem referendumu, in ne izpolnjujejo koalicijske zaveze, "delate zgolj navidezno kljukico, s katero se boste lažno hvalili v naslednji volilni kampanji," je poudaril.

Zakonu nasprotuje tudi stroka

Za danes so zdravstveni strokovnjaki napovedali novinarsko konferenco, na kateri bodo opozorili, da predlog zakona o legalizaciji konoplje za omejeno osebno uporabo prinaša pomembna tveganja za zdravje posameznikov in celotne družbe – od porasta uporabe konoplje med odraslimi in mladimi, povečanega tveganja za duševne motnje in razvoj odvisnosti do zastrupitev s konopljo ter poslabšanja prometne varnosti in večje verjetnosti nesreč na delovnem mestu.

Za proizvodnjo konoplje in za promet s konopljo bosta potrebni ločeni dovoljenji

Zakon ureja tudi proizvodnjo in promet konoplje za medicinske in znanstvene namene. Podrobnejše tehnične pogoje in način varovanja prostorov, pogoje za pridobitev dovoljenja za proizvodnjo, prenos prve faze proizvodnje na proizvajalca in podrobnejše pogoje nadzora nad proizvodnjo, mora v šestih mesecih določiti minister za zdravje. V šestih mesecih mora prav tako določiti podrobnejše pogoje za pridobitev dovoljenja za promet in podrobnejše pogoje nadzora nad prometom.

Profimedia

Dovoljenja za proizvodnjo in dovoljenja za promet s konopljo za medicinske namene bo izdajala in odvzemala Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), izdajala bo tudi dovoljenja za izvoz in uvoz konoplje za medicinske in znanstvene namene.

Zakon določa, da vlada v roku 90 dni od uveljavitve uskladi uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog. Določa tudi, da ministrica za zdravje v roku 90 dni uskladi pravilnik o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini s tem zakonom. JAZMP mora v roku 18 mesecev zagotoviti tehnične pogoje za vzpostavitev in vodenje elektronskih evidenc.