Informativni dnevi: So trije termini dovolj za tako pomembno odločitev?
Informativni dnevi so v Sloveniji že desetletja ključni dogodek, na katerem bodoči dijaki in študenti prvič dobijo neposredne informacije o prihodnjem šolanju.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
A kljub temu, da si strokovnjaki enotni, da so informativni dnevi dragocena priložnost, postavlja vse več mladih vprašanje, ali je le en vikend dovolj za tako pomembno življenjsko odločitev.
V zadnjih letih se z razmahom digitalnih orodij in portala Virtualni informativni dnevi razširjajo možnosti pridobivanja informacij, ki dopolnjujejo klasične obiske šol. Hkrati v evropskem prostoru različne oblike sej in virtualnih dnevov ponujajo širši vpogled v izobraževalne poti, kar izpostavlja potrebo po bolj celoviti podpori mladim pri odločitvah o prihodnosti.
Prvi “informativci”: korak k odločitvi o poklicu
Informativni dnevi so v Sloveniji že dolgoletna tradicija, ki se odvija vsako leto v času, ko učenci ali dijaki razmišljajo, kam bi se vpisali po končani stopnji izobraževanja. Gre za dneve, ki omogočajo neposreden stik z izobraževalnimi ustanovami – srednjimi šolami, višjimi strokovnimi šolami in fakultetami – ter ponujajo predstavljanje programov, poklicnih možnosti, pogojev vpisa in življenja šolskega okolja.
Na takšnih dogodkih so vrata šol odprta, profesorji, dijaki in študenti pa stojijo ob robovih dvoran in učilnic in odgovarjajo na vprašanja bodočih kolegov. Klasično se tak informativni dogodek zgodi v enem vikendu v februarju ali marcu, pri čemer imajo osnovnošolci in bodoči študenti omejene termine za obisk posameznih šol in fakultet, kar pomeni, da se morajo odločati hitro, pogosto že pri prvih vtisih.
Tradicionalna oblika informativnih dni je bila v glavnem tista, ki je predvidevala fizični obisk v šolskih prostorih: učilnicah, laboratorijih, telovadnicah in avlah. To je omogočalo ogled infrastrukture, spoznavanje profesorjev in osebni stik, kar je za mnoge osnovnošolce in njihove starše ključni del izbire, saj informacije niso le besedne, ampak tudi izkušnje, ki jih prinese obisk.
Na tak način – združen s krajšimi predstavitvami šolskih programov – so mladim in staršem predstavljali pogoje vpisa, razpise za prosta mesta, možnost dodatnega izobraževanja, oblike dela in priložnosti za kariero po zaključku programa.
Vloga informativnih dni v procesu odločanja
Čeprav so informativni dnevi v Sloveniji tradicionalni in jih učenci in dijaki ne izpuščajo, se pogosto pojavlja vprašanje, ali so pravzaprav samo dva ali trije termini dovolj za tako veliko odločitev. Obisk šole v enem vikendu ponuja le kratek vpogled v šolsko življenje in študijsko okolje, medtem ko je za resnično tehtanje možnosti pogosto potrebnih več informacij.
Informativni dnevi sicer omogočajo, da se povpraša o programskih vsebinah, izvedbi vaj, možnostih prakse in dogovarjanju o nadaljnji karieri, vendar se včasih zgodi, da dijaki šele pozneje spoznajo, kaj točno določen program vključuje in ali je res prava izbira zanje.
Različni strokovnjaki so zato mnenja, da bi že v osnovnih šolah že lahko bolj sistematično predstavljali poklice, vire informacij in spodbudili mlade k večji samorefleksiji glede svojih interesov in sposobnosti, saj dva dni informativnih dogodkov ne nadomestita sistematičnega karierno usmerjenega izobraževanja.
Od klasičnih obiskov do virtualnih rešitev
Povsem nov korak v zagotavljanju informacij o izobraževanju predstavljajo Virtualni informativni dnevi, ki so nastali kot odgovor na izzive sodobnih pogojev, predvsem med pandemijo covid-19, ko so bila omejena fizična druženja in ogledi šol.
Ta digitalna platforma omogoča dijakom in bodočim študentom, da brez fizičnega obiska obiščejo predstavitve različnih šol preko spleta, spoznajo glavne informacije o programih, predavateljih in pogojih vpisa ter se pogovorijo z učitelji in študenti preko video klepetov ali predstavitev v živo.
Portal Virtualni informativni dnevi je že dosegel več deset tisoč obiskov uporabnikov, ki so v virtualnem okolju iskali informacije o prihodnjih možnostih izobraževanja in poklicne poti. Virtualne različice informativnih dni niso le nadomestek za klasične obiske, ampak se hitro uveljavljajo tudi kot dopolnilno orodje, ki dijakom omogoča samostojno raziskovanje in primerjanje različnih možnosti brez časovne ali logistične omejitve, ki jo prinaša le en vikend fizičnih dogodkov.
Po ocenah strokovnjakov bodo virtualne oblike informativnih dni v prihodnje ključna dopolnitev tradicionalnim pristopom, saj omogočajo širši in bolj fleksibilen dostop do informacij.
Kako to počnejo drugod v svetu
V tujini imajo podobne koncepte informativnih dogodkov kot pri nas, vendar pogosto bolj razširjene in večkrat letno. V Združenem kraljestvu univerze in višje šole organizirajo več t.i. »open days« ali odprtih vrat skozi leto, ki omogočajo prihodnjim študentom, da obiščejo kampuse, spoznajo profesorje in preizkusijo študentsko življenje v živo.
Takšni dogodki potekajo pogosto ob koncih tednov in v različnih letnih časih, kar omogoča več priložnosti za obisk in primerjavo več institucij. Poleg tega se v mnogih državah organizirajo izobraževalne sejme ali »student fairs« (študentske sejme), kjer se na enem mestu zbere več univerz in izobraževalnih institucij, tako da lahko dijaki in starši stopijo do predstavnikov več šol hkrati in pridobijo informacije o programih, financiranju ali možnostih prakse. V Evropi in drugod obstajajo tudi mednarodni virtualni sejmi, kjer lahko dijaki iz ene države spoznajo univerze iz več drugih držav in pridobijo vpogled v študij v tujini.
Takšne prakse kažejo, da informativni dnevi niso nujno omejeni na en vikend in en obisk, temveč se trend usmerja v bolj razširjene, ponavljajoče in digitalizirane oblike, ki mladim omogočajo vzpostavitev dialoga in dostop do informacij, ki so bolj poglobljene.
Kritično o času in podpori pri odločitvah
Čeprav je sistem informativnih dni v Sloveniji uveljavljen in mnogim dijakom že pomagal pri odločitvi, številni starši in svetovalci opozarjajo, da samo en vikend ni dovolj za tehtno odločitev o poklicni poti, ki bo vplivala na več let življenja.
Mnogi pozneje odkrijejo, da so informacije, ki so jih dobili, bile preveč osnovne ali da niso imeli dovolj časa za poglobljena vprašanja. Tisti, ki so se odločili prekiniti klasični obisk in se pripravljati z izpolnjenimi seznami vprašanj, pripravo informacij o programih še pred dogodkom in kombinacijo klasičnih in virtualnih obiskov, so običajno bolj zadovoljni s svojo odločitvijo.
V Sloveniji tako obstaja več predlogov, kako izboljšati sistem: od vključevanja kariere usmerjenih vsebin že v osnovnošolski kurikulum, kjer bi učenci spoznali poklice in možnosti izobraževanja že prej, do organizacije večkratnih informativnih dogodkov skozi leto, ki bi nadomestili ali dopolnili klasični model. Kritiki menijo, da bi lahko tudi šolski svetovalci bolj sistematično spremljali dijake pri izbiri in jih usmerjali na podlagi njihovih interesov in sposobnosti, ne le pozivali k obiskovanju dni odprtih vrat.
Kaj ostane?
Kljub izzivom in kritikam informativni dnevi ostajajo nepogrešljiv del izobraževalne poti mladih v Sloveniji. Omogočajo stik s šolami in fakultetami, ponujajo prvi vpogled v študijske programe ter pogosto sprožijo premišljevanje o poklicnih ciljih.
Vendar pa se trendi globalno in lokalno spreminjajo – informativni dnevi se šele začenjajo spreminjati v večnamenske, razširjene in digitalizirane dogodke, ki omogočajo učencem in študentom bolj poglobljen in sproščen dostop do informacij.
Če bo Slovenija sledila tem trendom in ponudila več možnosti za kontinuiteto informacij skozi čas, bodo mladi lažje sprejemali premišljene odločitve o svoji izobraževalni in poklicni poti.
Glasujte za Slovenko leta 2025
Sedem izjemnih žensk. Ena odločitev.
Izberite kandidatko, za katero verjamete, da je s svojim pogumom in delom najbolj zaznamovala preteklo leto.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
