Arhiv Štajerskega Tednika

Majda Čeh je v Ptujskem zborniku iz leta 1975 pojasnila, da je haloški vrh pravzaprav vinograd z zidanico oz. klet: »Vrh je bil prvotno enostavna lesena zgradba, v njej je bila preša, pod njo je bila skromna klet, 'pivnica', kjer so bili sodi vina. Vrh v tej obliki je bil nenaseljen. Sčasoma so dogradili črno kuhinjo in sobo, 'hišo'. Na vrhu so se naselili viničarji in mali kmetje.« Po slovarju Belanski narečni govor lahko vrh pomeni ali najvišjo točko hriba ali teme kupa ali vinograd s hišico …

Morda prav zato, ker prvotno niso bili naselja, vrhove mnogi še danes vztrajno (a napačno) pišejo z malo začetnico. Snoj je pojasnil, da se ob besedi prav vseh haloških naselij z vrhom v imenu pišejo z veliko: »Pravopisno pravilo, ki je sprejeto dogovorno, pravi, da se neprve sestavine naselbinskih imen pišejo z veliko začetnico, razen če je ta mesto, trg, vas, ves, vasca, vesca, selo, selce, sela ali selca. Vrhpišemo z veliko zato, ker je to del lastnega imena, ki označuje naselje, ne pa goro.«

Dodal je, da bo tako vse dotlej, dokler bo vrh kot ime naselja v registru Geodetske uprave – tudi, če bi npr. naselje zapustili prav vsi njegovi prebivalci (naselij brez stalnih prebivalcev je v Sloveniji kar okoli 60, vsa pa uradno ostajajo naselja): »Če pa neka zemljepisna enota z neprvo sestavino vrh ni naselje, to pišemo z malo, npr. Črni vrh nad naseljem Črni Vrh.«O križišču, v katerem na enem smerokazu piše Turški vrh, na drugem pa Turški Vrh, je kratko dejal: »To ni posledica zmešnjave, temveč preprosto neznanje.«

Starejši gredo na, mlajši pa v Majski Vrh

Preberite več v Štajerskem Tedniku