Arhiv Štajerskega Tednika

Šege in navade ob postavljanju klopotca v Halozah so različne. Klopotca ne stavijo vsi isti dan, saj je to odvisno od vinogradniške lege in pogojev za gojenje vinske trte. Ponekod se začne postavljanje že na sv. Jakoba (25. julija) ali na sv. Ano (26. julija), drugje se klopotec postavlja na sv. Lovrenca (10. avgusta) ali na veliki šmaren (15. avgusta), nekateri pa ga postavljajo šele na malo mašo (8. septembra). Povsod pa je to izjemen dogodek tudi zato, ker gospodarji med seboj tekmujejo, kateri klopotec bo lepše »pel«, kateri bo glasnejši in kateri največji.

Danes klopotec postavljajo predvsem zaradi druženja, tako je osnovni poudarek predvsem na veseli družbi, zato seveda brez lanskega vina, frajtonaric« in brez domačega hlebca in dobrih mesnih dodatkov pač ne gre. Največjo prireditev je navadno organiziralo Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze, ki je klopotec postavljalo pri sv. Ani nad Borlom. »Tudi letos bo poslanstvo opravljeno, kar pomeni, da bo klopotec oznanjal bližajočo se letino. Bo pa vse vse skupaj nekoliko bolj grenko,« je priznal predsednik društva Zvonko Arnečič.

Preberite več v Štajerskem Tedniku