Arhiv Lokalno.si

Današnje Gregorjevo je drugi postni praznik (po knjigi ''Praznično leto Slovencev'' Nika Kureta, dolgoletnega raziskovalca slovenskih ljudskih šeg in navad) za godom štiridesetih mučencev (10. marca) in sodi v čas prihajajoče pomladi.

Gregor Veliki, rojen okoli leta 540, je bil eden izmed najimenitnejših učenikov in papežev. Proslavil se je s tem, da je uredil cerkveno petje (gregorijanski koral). Upodabljajo ga v papeških oblačilih, s knjigo in škofovsko palico v roki, včasih ima ob sebi goloba, kot simbol sv. duha, ki ga je navdihoval. Častili so ga učenci in učitelji, učenjaki vseh vrst, glasbeniki in cerkveni pevci, bil je zaščitnik izdelovalcev gumbov (pozamentaristov), priporočale so se mu žene za rodnost, na pomoč so ga klicali v času kuge. Vpeljal je nov koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorijanski. S to spremembo koledarja pa se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga sedaj praznujemo 12. marca in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Ko pa je veljal še stari "julijanski" koledar, je sv. Gregor godoval prav na dan začetka pomladi in v ljudskem mišljenju velja ta svetnik še vedno za začetnika pomladi.

Običajno je kar res, da že takrat zapihljajo tople sapice, sonce dobi na moči, prvi popki nabreknejo in ptički veselo zažvrgolijo, ker začutijo pomlad v zraku in v sebi. Od tod po vsem Slovenskem velja, da se na ta dan ptički ženijo. Ptički so si sicer izbirali pare in se snubili že pred mesecem dni, ob sv. Valentinu (14. dan februarja). Izročilo pravi, da imajo ptički na ta dan gostijo - odtod tudi pogačice na grmovju. V Beli krajini iščejo otroci pod grmovjem "berliček" in "povitico". Ljudstvo sicer pravi, da se med ptiči najbolj mudi kosu, zato na Dolenjskem velja pregovor: ''Če je ob svetem Gregorju breza zelena, so kosi godni že ob svetem Juriju''.

S tem dnem začnejo kmetje na polju z oranjem in ostalimi pomladanskimi opravili. Dan se podaljša. Obrtnikom ni več potrebno delati ob luči. Odtod tudi običaj, doma predvsem na Gorenjskem, da "luč zanesejo v vodo". Papirnate ladjice s prižganimi svečkami so spustili po vodi. Menili so, da naj bi voda odnesla neprijetno delo ob slabi luč. Včasih so namesto ladjic spuščali po vodi tudi s smolo oblite oblance.

Sinoči so ta običaj v organizaciji Akcije društva za razvijanje idej spet obudili tudi na reki Krki na Loki v Novem mestu, od koder so naše fotografije.

Na gregorjevo se navadno že kažejo znamenja pomladi se začne na deželi pomladansko delo, predvsem oranje. Tako na Dolenjskem pravijo, da o svetem Gregoriju ta dolgo njivo orji. Na Krasu daljši dan zahteva, da začno nositi popoldansko malico, sicer je od kosila do večerje predolga. Zato tam rečejo, da sv. Gregor južino prinese.

Na tako znamenit dan, kot je gregorjevo, je seveda nastalo tudi precej vremenskih pregovorov: Če breskve pred sv. Gregorjem cvetijo, trije eno pojedo. O sv. Gregoriju gre lisjak pred duri. Če je slabo vreme, ne gre več nazaj; če je pa lepo, gre za štirinajst dni leč. O Gregorju tudi pravijo: Kmet dolgo njivo orje, klobuk postrani nosi, pa staro ženo kruha prosi. Pa še: Po svetem Gregorju od vsakega vetra snega skopni. Na gregorjevo najvišji gorjanec na drevo potrka (je prvi pomladni dan).