FOTO: Osmi vaški piknik v Žubini
Žubina je stara slovenska vas, ki jo omenjajo zapisi že v darovnicah (v listinah, s katerimi so velikaši poklanjali samostanu vasi, kmetije, zemljo …) iz let, ko je bil ustanovljen stiški samostan. Toda vas ima še starejše poreklo, saj je tik mimo sedanje vasi vodila dolenjska rimska cesta, katere ostanki so vidni še danes, v bližini pa so že pred več kot stoletjem izkopavali rimske grobove. S svojo lego in razsežnimi polji v okolici je bila vse od zgodnjega srednjega veka do novejšega časa eden izmed stebrov kmetijske pridelave v tem delu Dolenjske. Vas in njene ljudi je opisoval tudi pisatelj in prevajalec Ivan Zorec, doma iz Malega Gabra (1880 – 1952), v svojih knjigah Beli menihi in v drugih pripovedih o življenju tukajšnjih ljudi.
Danes vas slovi predvsem po svojem urejenem videzu in skrbi za čisto okolje. Kmetov, ki bi jim bilo kmetovanje edini vir dohodka, danes v vasi skorajda ni. So pa v vasi ostali nekateri stari kmečki običaji, ki jih sedaj oživijo le še pri kakšni posebej pripravljeni svatbi.
O homogenosti, strpnosti in tudi složnosti prebivalcev vasi zadnja leta pričajo vaški pikniki. Letos so imeli v Žubini že osmi piknik zapored. Piknike organizirajo vedno v začetku septembra, ko se večina ljudi že vrne z dopustov. Vas je štela leta 1869. skoraj 150, danes pa samo še nekaj manj kot 100 duš, k sreči pa je med njimi kar veliko mladine. Na piknik običajno pride kar tri četrtine prebivalcev, pogosto pa imajo še kakšnega gosta. Ob rob naj zapišemo, da za druženja najdejo tudi druge priložnosti, kot je novoletno praznovanje na prostem, pripravljanje jaslic na sredi vasi, pevski koncert v cerkvi … V glavnem – dogaja se!
Piknik kot obliko družabne prireditve so imeli najprej sredi vasi, vendar so ugotovili, da je to za enega gospodarja le preobremenjujoče zato ga zadnja leta selijo, zdaj k enemu, zdaj k drugemu gospodarju. Verjetno ni treba posebej omenjati, da gospodinje za pripravo dobrot uporabljajo prastare, stare in najnovejše recepte, zaradi katerih si sladkosnedi ližejo prste še 'tri dni'. Kar se jedi tiče je treba poudariti, da brez golaža ni piknika. Zaradi divjadi, ki uničuje pridelke v oklici, bi bili lahko z lovci prepirljivi, vendar očitno ni tako, saj je divjačinska nebodigatreba končala v kotlu.
Druženje ni samo vsakdanji klepet ali opravljanje (bog ne daj, da tega ne bi bilo), ampak tudi iskanje novih idej za boljše življenje na vasi, pogosto pa je sklenjen marsikakšen dogovor o medsebojni pomoči. Samo mimogrede: že nekaj časa je v vasi položena kanalizacija, da o javni razsvetljavi, o kateri marsikje šele sanjajo, ne govorimo. Pretiravali bi, če bi zapisali, da ni nesoglasij med ljudmi. Toda ravno z druženjem in medsebojnim strpnim komuniciranjem se da marsikaj zgladiti in pogladiti.
Na fotografijah je nekaj utrinkov iz sobotnega piknika.
So pa tile Žubenčani res dober zgled za marsikatero našo vas!
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
