ZRC SAZU

Kot pojasnjujejo na ZRC SAZU, je erozija dolbenje, razjedanje in odnašanje kamnine in preperine predvsem zaradi delovanja vode in vetra. Če se pri tem izgublja prst, govorimo o eroziji prsti. V Sloveniji po njihovih navedbah prevladuje vodna erozija prsti kot posledica padavin. Gre za enega od elementov degradacije okolja, ki neposredno vpliva na rodovitnost prsti in s tem na kmetijsko proizvodnjo, zato predstavlja dolgoročen okoljski, upravljavski in tudi ekonomski problem, so opozorili.

Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji je ena redkih tovrstnih zbirk. Po svetu je nekaj pomembnih spletnih atlasov, ki prikazujejo naravne nesreče po državah, malo pa je zbirk in prikazov, ki bi tako kompleksno (26 kategorij) za obdobje zadnjih dobrih sto petdeset let prikazale razmere za ozemlje neke države.

Na ravni Slovenije so zato tokrat prvič objavili digitalni zemljevid erozije prsti, ki prispeva k trajnostnemu upravljanju in varstvu slovenskih prsti ter pomaga pri načrtovanju rabe prostora.

Kateri podatki so prikazani?

Novi zemljevid, prikazan v Geografskem atlasu naravnih nesreč v Sloveniji, podpira občine in druge upravljavce prostora pri trajnostnem upravljanju in varstvu prsti.

Podatki so uporabni za oceno erozije prsti na kmetijskih oz. obdelovalnih zemljiščih, gozdnih zemljiščih, pašnikih in travnikih, kot tudi pri načrtovanju posegov v prostor, zlasti gradbiščih, odlagališčih odpadkov in sanaciji degradiranih zemljišč.

Uporabni so tudi pri oceni erozije prsti po različnih prostorskih enotah, na primer porečjih ali katerihkoli upravnih enotah. Sloj Erozija v Geografskem atlasu naravnih nesreč v Sloveniji je temelj tudi za pripravo predpisov in strategij varovanja prsti ter pripravo ukrepov proti eroziji, so zapisali. Posebej je uporaben za občinske prostorske načrtovalce pri umeščanju objektov v prostor. Omogoča tudi primerjavo različnih scenarijev rabe zemljišč in podnebnih sprememb, kar je ključno za trajnostno načrtovanje in upravljanje zemljišč v Sloveniji, so dodali.

Atlas je pomemben za izboljšanje poznavanja naravnih nesreč v določeni pokrajini, tako za stalne prebivalce kot tudi občasne obiskovalce, na primer turiste in pohodnike. Je tudi temelj za upravljanje s prostorom, kar obsega tako gradnjo stavb, predvsem pa kritične infrastrukture v alpskih pokrajinah.

K vsebini lahko prispevate tudi vi

K vsebini Geografskega atlasa naravnih nesreč v Sloveniji lahko prispeva vsak s klikom na povezavo Sporoči naravno nesrečo! ter z vključitvijo informacij o opaženih naravnih nesrečah v svoji pokrajini.