Robert Balen

Mervar, sicer tudi predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS), je na novinarski konferenci spregovoril o aktualnih zadevah na področju elektroenergetike. Pojasnil je, da trenutna gibanja na energetskih borzah kažejo na rahel dvig borzne cene elektrike v prihodnjem letu, nato pa naj bi cene postopoma upadale. Največje tveganje je morebitna motena oskrba Evrope s plinom, a trenutno takšne nevarnosti ni.

Energetika

Kaj bo s ceno elektrike in omrežninami po koncu vladne regulacije?

Da ne pričakujejo dvigov cen energentov za končne odjemalce, je dejal tudi predsednik sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri EZS Sebastijan Roudi. Izpostavil je, da so razmere na trgu z električno energijo stabilne. »Razmere obvladujemo tako z vidika upravljanja omrežja kot zagotavljanja stabilne cene energije,« je povedal.

Cene za gospodinjstva in male poslovne odjemalce se trenutno v povprečju gibljejo okoli 110 evrov na megavatno uro (MWh). Približno take naj bi ostale tudi v prihodnje, Mervar pa novih prispevkov vsaj v obdobju pol leta ne vidi. Tako naj bi podobni kot danes ostali tudi končni računi za gospodinjstva in male poslovne odjemalce.

Robert Balen

Ob stabilnem strošku energije bo tudi rast omrežnine ob prehodu v zimsko sezono zaradi nižjega in postopnega dviga tarifne postavke za najdražji časovni blok 1 za gospodinjstva – tega predvidevajo spremembe omrežninske metodologije, ki so trenutno v postopku sprejemanja – nižja od prvotnih predvidevanj. Račun za povprečnega gospodinjskega uporabnika za letošnji december naj bi tako po ocenah dosegel 76,60 evra, medtem ko je bil decembra lani pri 69,20 evra, je strnil Roudi.

Pri preskrbi z električno energijo odvisni od uvoza

Mervar je sicer povzel tudi dogajanje v slovenskem elektroenergetskem sistemu v prvih osmih mesecih tega leta. Izpostavil je razmeroma visoko uvozno odvisnost, ki je znašala 16,8 odstotka, pri čemer je bila Slovenija za pokrivanje potreb uvozno odvisna 77 odstotkov ur glede na urne bilance na prenosnem omrežju.

Ob tem se je obregnil ob »elektroenergetske strokovnjake«, ki menijo, da je v Sloveniji elektrike dovolj in da je stroškovna cena nizka, posledično pa bi bila lahko elektrika za gospodinjstva cenejša. Po Mervarjevih besedah je v Sloveniji dovolj kapacitet, da na področju oskrbe z električno energijo ne bi bili odvisni od uvoza. A težava je v visokih stroških obratovanja termoelektrarn v Brestanici in Šoštanju.

Robert Balen

Poraba električne energije je v tem letu v primerjavi s prvimi osmimi meseci predkoronskega leta 2019 nižja za 17 odstotkov. Mervar je ob tem sicer pojasnil, da na Elesu ne razpolagajo s podatki o tem, koliko električne energije, proizvedene iz samooskrbnih sončnih elektrarn, je porabljene v omrežju. Ocenjujejo sicer, da med štiri in šest odstotki. »Če bi imeli popolne podatke, bi bila poraba v prvih osmih mesecih tega leta višja, kaže statistika,« je pojasnil.

Potrebe po vlaganjih v omrežje rastejo, s tem pa tudi stroški

Mervar je še spomnil, da da manjša poraba pomeni manjše število zavezancev za plačilo omrežnine. V prihodnosti bi to lahko pomenilo višjo omrežnino za tiste, ki jo plačujejo. Dodal je, da je Eles kot operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja letos ustvaril za skoraj 60 milijonov evrov oz. 16 odstotkov nižje omrežninske prihodke kot leta 2016. Če pa se izločijo učinki inflacije, pa so prihodki od omrežnin za skoraj 138 milijonov evrov oz. 36 odstotkov nižji.

Takšne razmere glede na potrebe po vlaganjih v omrežje in rast s tem povezanih stroškov niso vzdržne, sploh ker je bila rast stroška omrežnine v Sloveniji po Mervarjevih besedah v zadnjih letih precej nižja od povprečja Evropske unije in od večine sosed.

Ob tem je direktor Elesa posvaril še pred tveganji, zaradi katerih bi se lahko tarife v prihodnje zvišale. Omenil je morebitno bistveno nižje prihodke od čezmejnih zmogljivosti in nevarnost ekstremnega dviga stroškov redispečiranja, ki si jih prizadeva dvigniti predvsem Nemčija. A Eles vsaj zaenkrat še uspe obvladovati tista tveganja, na katera lahko vpliva, so pa ta opozorila namenjena tudi pristojnim pri odločanju o omrežninah, je zaključil Mervar.