V aprilu, natančneje 16., 19. in 20 aprila, so Vrhpolje in njeno bližnjo okolico obiskali profesor geografije in njegovi študentje, slušatelji Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. V želji, da bi spoznali zaselke in območja pod Gorjanci, spoznali njeno naravo, družbo, zgodovino in njeno identiteto ter zlasti ljudi, ki tukaj živimo, in se družili z nami, so kontaktirali Turistično društvo Vrhpolje, da bi prišli na strokovno ekskurzijo pod Gorjance.

Zaskrbljeni, kaj bi jim lahko v naši vasi in okolici sploh pokazali, smo sprejeli izziv in pripravili načrt.

Ob 9. uri zjutraj je avtobus pripeljal v Vrhpolje do 50 zelo vedoželjnih in prijaznih »študentov«.

Sprejem in dobrodošlico smo jim pripravili pred Gasilskim domom PGD Vrhpolje. Predstavili smo jim vasi Gorenje in Dolenje Vrhpolje, njuno lego, število prebivalcev, s čim vse se v vasi ukvarjamo, tudi na prostovoljni bazi. Dotaknili smo se zgodovine NOB, se ozrli na bližnji spomenik NOB iz petih kamnitih stebrov, postavljenih v obliki pet-krake zvezde in na spominsko ploščo padlim članom VOS ter omenili poboj Cankarjevega bataljona na Javorovici.

Predstavilo se je PGD Vrhpolje, ki je leta 2006 praznovalo svojo 100 obletnico delovanja. Vsem je zastal dih ob lesketanju velikega števila pokalov, ki so dokaz, da poleg kvalitete opreme skrbijo za strokovno izobraževanje svojih članov. Na poti do vaške znamenitosti – lipe, smo se ustavili pred Turistično informativnem panoju našega društva. Razstavljene fotografije so priča, da v društvu skrbimo za družabna dogajanja in srečanja.

Pod znamenito Turško lipo, staro več kot 500 let, je viden ostanek podstavka kamnite mize, na katerem so biriči bližnjega gradu Prežek pobirali protiturški davek. Po ljudskem izročilu so pod lipo kasneje sedeli in kuhali svojo znamenito turško kavo turški roparji. Lipa je votla, zato se ne da razbrati njene starosti, nekoč pa je o njej nekdo zapisal, da je starka s tisoči obrazi. Druga mogočna lipa stoji ob cerkvi Sv. Urbana, ki je bila skupaj z oltarjem posvečena 1609 leta. Na zunanji strani cerkve so ostanki sončne ure in fragmenti figuralne stenske poslikave iz 15. stoletja. Tri bronaste zvonove so med 1. svetovno vojno zamenjala dva železna zvonova. Kateri kipi so na oltarju poleg Sv. Urbana nam je zaupala prijazna ga. Maršič, ki nas je pri cerkvi vedno pričakala nasmejana in komaj čakala, da smo v cerkvi zapeli eno od Marijinih pesmi. Od cerkve smo se podali proti vinorodnemu Vajendolu, bogatemu najdišču fosilnih ostankov starih 15 milijonov let. Najznamenitejši med njimi je fosil polža Pereiraea gervaisi.

Poleg ogleda zbirke polžev, nabranih v tem okolišu, so slušatelji z velikim navdušenjem poslušali zgodbe vaškega govorca Štefana Kovačiča, ki jim je z ženo Joži pripravil tudi pogostitev. Ob sprehodu mimo vinogradov so občudovali stare, znamenite hrame. Na kosilo smo jih odpeljali v Dolenje Vrhpolje k Vinotoču Kranjc ob potoku Kobila. Povedali smo jim o znameniti parni žagi v Kobilah, globoko v Gorjancih in o vrsti mlinov, ki so se vrteli ob potoku Kobila. Nasmejali so se ob vaški legendi o Babjem mlinu. V Dolenjem Vrhpolju so si gostje nabrali novih moči ob izvrstni hrani iz domače kulinarike na temo ajde.

Niso se mogli načuditi najdbi, ki je prava redkost, in sicer zob morskega volka, vrste Carcharocles megalodon. To je bil največji morski pes vseh geoloških obdobij zemlje. Sledil je ogled Mlina in ribogojnice Rangus. Gospodar Tone Rangus jim je natančno predstavil mletje ajde nekoč in danes. Zbrane je navdušil nad Tatarsko ajdo, ki je bogata z flavonoidnimi antioksidanti. Nato smo medse povabili ljubitelja zgodovine, g. Janeza Kuhlja, ki je gostom povedal nekaj o bližnjih gradovih: Gracarjev turn, Vrhovo in Prežek. Največje zanimanje so pokazali nad obiski Janeza Trdine v Gracarjevem turnu, kjer je napisal več zgodb in znamenitih Bajk in povesti o Gorjancih ter nad dvorom Prežek, ki je bil nekaj časa v lasti Prešernovega najtesnejšega prijatelja Andreja Smoleta. Z navdušenjem so prisluhnili G. Janezu, ki jim je prebral nekaj starih zapisov o veseljačenju Prešerna in Smoleta.

Sledil je vzpon na Kiro – vinsko gorico, kjer sta jim Boris Kovačič in žena Marinka pripravila degustacijo vin. Tu smo imeli tudi zaključek naše ekskurzije. Za druženje in veseli zaključek so poskrbeli pevci Društva ljudskih pevcev Vrhpolje z recitacijami in pesmijo.

Obiskovalci so bili sproščeni, zvedavi in polni energije. Ni jih utrudila hoja, saj so bili ves čas v pričakovanju s čim jih bomo presenetili ob naslednjem koraku. Zelo so uživali ob vaški govorici, ljudskem izročilu in ljudskih pesmih, ki so v naših krajih zelo bogate. V času, ki so ga preživeli z nami, so izvedeli veliko o našem kraju, o zgodovini našega kraja, o šegah in navadah.

Tudi mi smo se v času priprav in gostovanja veliko naučili. Odprli so nam oči, da smo še sami spoznali, kje živimo in začeli ceniti vso naravno in zgodovinsko dediščino, ki nas obkroža.

Da so ekskurzije bile tako popolne in obiskovalci niso verjeli, da so bili naši prvi gostje, se moramo zahvaliti vsem, ki so s svojim prostovoljnim delom pomagali, da nam je skupaj USPELO.