Janša: Levica še nikoli ni zmagala pošteno; DVK potrdila izid volitev
Državna volilna komisija je uradno potrdila izide parlamentarnih volitev in zavrnila ugovore, medtem ko v stranki SDS iščejo nove pravne poti in dvomijo v legitimnost.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Državna volilna komisija je danes uradno potrdila zapisnik o ugotovitvi izida volitev v državni zbor in hkrati zavrnila ugovor stranke SDS na izvedbo volitev. S to odločitvijo je komisija odstranila zadnjo pravno oviro za uradno objavo volilnih izidov in sklic prve seje novega parlamenta.
Očitki o nepravilnostih tako po presoji pristojnih organov nimajo pravne teže za spremembo rezultatov. Država po današnji potrditvi izidov nepreklicno prehaja v formalni ustavni proces oblikovanja nove zakonodajne in izvršne oblasti.
Stranka SDS vztraja in ostro zavrača legitimnost izidov
Predstavniki stranke SDS z odločitvijo pristojnih organov niso zadovoljni in ohranjajo dvome v poštenost postopkov. Prvak stranke SDS Janez Janša je v izjavi za Slovensko tiskovno agencijo izpostavil sistemsko nelogičnost.
Po njegovih besedah o ugovorih odloča prav Državna volilna komisija. Janša je za Slovensko tiskovno agencijo opozoril, da zdaj o kršitvah odločajo natanko tisti ljudje, ki so nezakonitosti sploh zagrešili.
Kot poroča omenjena agencija, predstavniki stranke uradnih sklepov komisije še ne poznajo, a prvak stranke ne izključuje nadaljnjih pritožb. Napovedal je, da bodo uporabili čisto vse obstoječe pravne možnosti.
Očitki o nezakonitih voliščih in spornih mandatih
Janša pri svojih kritikah ostaja neomajen in opozarja na konkretne domnevne kršitve. Za Slovensko tiskovno agencijo je pojasnil, da so pristojni organi nezakonito določili 24 predčasnih volišč in prav tako nezakonito imenovali skoraj polovico okrajnih volilnih komisij. Slednje so po njegovem prepričanju v zadnjih desetletjih na podeželju ukinile tisoč volišč.
Pred bližajočo se ustanovno sejo državnega zbora je na novinarsko vprašanje o morebitni podpori Janezu Ciglerju Kralju iz Nove Slovenije za predsednika parlamenta odgovoril z dvomom v same temelje nove sestave. Za Slovensko tiskovno agencijo je izjavil, da trenutno sploh ne vedo, ali imajo v rokah legalne poslanske mandate. Njegov zaključek za agencijo je bil zelo oster, saj je poudaril, da ima Slovenija velik problem z legitimnostjo teh volitev in da levica še nikoli ni zmagala pošteno.
Očitki o zapletih z glasovanjem v tujini ostali brez osnove
Predstavniki stranke SDS so v ugovoru navedli več domnevnih nepravilnosti, ki so po njihovem mnenju postavljale pod vprašaj legitimnost celotnega volilnega procesa. Pritožbe vključevale očitke o težavah pri uresničevanju volilne pravice v tujini, pri čemer so pritožniki izpostavili predvsem Argentino.
Stranka je izrazila tudi dvome v varno hrambo volilnega materiala pri predčasnem glasovanju v dvorani Stožice, odprla vprašanja o nezakoniti določitvi lokacij za predčasno glasovanje in opozorila na domnevne napake pri imenovanju okrajnih volilnih komisij. Pristojnim so predlagali celo ponovitev glasovanja na dveh voliščih.
Na Državni volilni komisiji so vse očitke označili za neutemeljene in zavajajoče. Glede glasovanja v Argentini so predstavniki komisije pojasnili, da so vsem volivcem gradivo poslali že februarja in da Republika Slovenija nima nobenega vpliva na delovanje poštnih storitev v tujih državah. Za Svet24 so prav tako poudarili, da ovojnice z glasovnicami iz tujine ob prihodu niso prispele odprte, temveč so zapečatene počakale na delo volilnih odborov.
Pri hrambi glasovnic iz predčasnega glasovanja volilni organi niso zaznali nobenih odstopanj in "niso prejeli absolutno nobenih pripomb". Namestnike predsednikov okrajnih volilnih komisij pa je komisija imenovala že leta 2023, zato ti postopki veljajo za pravnomočne že več let, so povedali na Komisiji.
Uradni rezultati potrjujejo visoko udeležbo in razdelitev mandatov Zavrnitev ugovorov in današnja uradna potrditev zapisnika o izidih volitev prinašata jasne sistemske posledice. Ta odločitev pristojnim organom neposredno omogoča objavo uradnih rezultatov volitev v Uradnem listu.
Uradni podatki kažejo, da je volilna udeležba dosegla 70,25 odstotka. Gibanje Svoboda je prejelo 28,66 odstotka glasov in osvojilo 29 poslanskih mandatov, medtem ko je stranka SDS z 27,88 odstotka glasov prejela 28 mandatov. V državni zbor so volivci izvolili še skupno listo strank NSi, SLS in Fokus z devetimi poslanci, stranko SD s šestimi poslanci, stranko Demokrati s šestimi poslanci, skupno listo strank Levica in Vesna s petimi poslanci ter stranko Resnica s petimi poslanci.
Politične stranke pred izzivom iskanja parlamentarne večine
Pravnomočnost rezultatov sedaj predaja pobudo predsednici republike Nataši Pirc Musar. Po uradni objavi rezultatov bo predsednica podpisala ukaz o sklicu prve seje desetega sklica državnega zbora, ki bo predvidoma potekala ta petek.
Trenutna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič bo pred tem sklicala sestanek začasnih vodij poslanskih skupin za določitev dnevnega in sedežnega reda v parlamentarni dvorani.
Ustanovno sejo bo po protokolu vodil najstarejši izvoljeni poslanec Franc Križan iz stranke Demokrati. Glavno odprto politično vprašanje pa ostaja izbira novega predsednika državnega zbora. Obstoječi obrisi koalicije namreč še niso popolnoma jasni.
Prvi favorit za predsednika državnega zbora je sicer predstavnik NSi in nekdanji minister Janez Cigler Kralj.
Robert Golob kot predsednik Gibanja Svoboda v tem trenutku še nima zagotovljenih potrebnih 46 glasov za samostojno imenovanje svojega kandidata za vodenje parlamenta, kar napoveduje intenzivna in zahtevna politična pogajanja v prihodnjih dneh.
Potek glasovanja presegel pričakovanja in referendume
Direktor Igor Zorčič je podrobneje pojasnil, da so volitve potekale strogo po zastavljenem rokovniku in praktično brez napak. Tekoč potek je volilnim organom omogočil izjemno hitro štetje glasov, saj so uradne izide prešteli veliko pred lastnimi pričakovanji. Zorčič je izrecno poudaril, da so postopki potekali presenetljivo bolj gladko kot na preteklih referendumih v maju in novembru leta 2025.
Po njegovih besedah so pristojne službe s preteklimi referendumi pridobile dragocene organizacijske izkušnje, ki so sedaj pripomogle k odlični izpeljavi obsežnega dogodka. Glede očitkov o nepravilnostih in uradnih ugovorov stranke SDS je direktor pojasnil, da so organi prejeli pritožbe zoper domnevne nepravilnosti na zgolj osmih voliščih, kar pri več kot treh tisočih voliščih predstavlja povsem zanemarljiv delež. Okrajne volilne komisije so vse te ugovore po natančnem pregledu zavrnile kot popolnoma neutemeljene.
"Analogni sistem zagotovil popolno varnost pred vdori"
Predstavniki komisije so se po zaprtju volišč soočili z obsežnim širjenjem dezinformacij na družbenih omrežjih. Neznanci so z lažnimi fotografijami poskušali oblatiti volilni proces, kar Zorčič opisuje kot novo realnost, na katero so slovenske organe predhodno opozarjali tudi tuji kolegi z mednarodnimi izkušnjami. Direktor je javnost ob tem pomiril in zagotovil, da petnajstminutni izpad javne spletne strani z rezultati absolutno ni vplival na volilni izid.
Slovenija namreč uporablja izjemno varen in povsem tradicionalen sistem papirnatih glasovnic ter ročnih zapisnikov. Takšen analogni postopek zagotavlja popolno odpornost pred kakršnimikoli kibernetskimi grožnjami ali vdori v sisteme, je povedal Zorčič.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo je po pregledu dogodka pripravilo uradno poročilo, ki je popolnoma izključilo zlonamerne napade. Spletna stran je namreč prenehala delovati izključno zaradi izjemnega navala obiskovalcev, saj je sistem tik pred izpadom beležil kar 650 tisoč zahtevkov na minuto, po preklopu na globalnega ponudnika pa celo 950 tisoč obiskov v eni sami minuti. Interni informacijski sistem komisije ob tem dogajanju ves čas deloval popolnoma tekoče in brez motenj.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
