Arhiv Dolenjskega lista

Na priljubljeno pesem Za prijatelj znanega gorenjskega glasbenika Andreja Šifrerja se je spomnil mizar Dušan Sinrajh iz Dolenje Brezovice pri Šentjerneju, ko si je za domače potrebe izdelal lepo, veliko mizo iz jesena, za katero rad povabi svoje bližnje, sorodnike in prijatelje.

Mizo je Dušan, poklicni mizar, izdelal iz jesena, ki ga je sneg polomil v njihovem gozdu. Kar nekaj mesecev je prosti čas porabil za ta podvig v svoji delavnici, kar pomeni okrog 180 ur prostega časa. Miza je namreč velika, dolga tri metre in široka 90 centimetrov, težka pa 250 kilogramov. Seveda je jesenov les, ki velja za trdega in trpežnega kot hrast, moral najprej posušiti, ko je mizo že izdelal, pa jo je zbrusil, zalil fuge, vso mizo še enkrat zbrusil s finim papirjem in se nato lotil pisanja. Poslužil se je pirografije (posebne tehnike vžiganja v les), še prej pa je na internetu izbral primerno pisavo. Šifrerjeve kitice pesmi Za prijatelje so mu pripravili v tiskarni, sam je besedilo prekopiral na mizo in nato pisal. Pri tem je moral na mizi kar ležati, drugače ni šlo. Da je zapis zaščiten, je na mizi steklo. Na dve nogi mize je vgraviral še dva verza Prešernove Zdravljice - na eno stran kitico Nazadnje še prijatlji, na drugo pa Bog živi vas Slovenke.

Andrej Šifrer - Dušan ga je še pred začetkom del poklical in ga vprašal za dovoljenje in mnenje - je bil na svečani otvoritvi mize, prijetno presenečen in počaščen, da je Dušan na mizo za prijatelje napisal prav njegovo pesem.

ORGANIZIRAL POMOČ V ŽLEDOLOMU

Sicer pa Dušana poznajo mnogi tudi po njegovi dobrosrčnosti. Pred dvema letoma, ko sta Notranjsko močno prizadela sneg in žledolom, je organiziral neverjetno akcijo pomoči prizadetim. Na hitro je zbral ekipo s kuharjem Alešem Stančinom na čelu in s kombijem in osebnim avtom, polnim hrane, so Šentjernejčani eno nedeljo skrbeli za hrano utrujenih delavcev cestnih podjetij, komunalnih služb, električarjev in drugih, ki so se že dneve in dneve trudili in pomagali ljudem na terenu, ki so bili več dni brez elektrike in tako rekoč odrezani od sveta.

Kot član šentjernejskega turističnega društva je kar nekaj let organiziral turistični avtoreli po občini, sodeloval pri mnogih prireditvah, lani je npr. organiziral tudi avtobusni izlet na ogled smučarskih skokov v Planico, kjer je med navijači plapolala tudi šentjernejska zastava…

Čeprav Dušan živi na vasi, vidi, da niti tu ni več tako kot nekoč, ko je vaščane povezovalo vsaj kmečko delo in med sosedska pomoč. Zdaj vsak hiti po svoje, časa za druženje je vse manj. Zato je lani jeseni pod domačim kozolcem organiziral ličkanje koruze in povabil sosede in vaščane. Odziv je bil dober, zato se bo potrudil, da bo ličkanje postalo tradicionalno.