Opravili so test kakovosti drv in peletov: pasti, na katere morate paziti
Kakovost drv in peletov je letos dobra, pri označevanju pa so še vedno težave, je pokazal primerjalni test Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) in Gozdarskega inštituta Slovenije.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na letošnjem testu so preverili 11 vzorcev bukovih drv, ki so jih kupili v trgovskih centrih in pri večjih spletnih ponudnikih. Vsa testirana drva so imela manj kot 20 odstotkov vode, kar je pomembno za učinkovito in čim bolj čisto zgorevanje, so ta teden sporočili iz ZPS.
Najbolje so se med drvmi na paletah odrezala drva ponudnika Ogrejem.si (Pros-Bio), oceno najboljše kakovosti pa so dobili še vzorci ponudnikov Za topel dom, Bioles Horizont in drvadostavanadom.si (Pelikan Bar).
Različne enote pri označevanju količine
V ZPS so ob tem opozorili na označevanje količine, ki je lahko problematično. Ponudniki namreč uporabljajo različne enote, med drugim kubični meter in prostorninski meter, nekatere palete pa so označene zgolj z merami. Za potrošnika je zaradi tega primerjava ponudb otežena. En kubični meter ustreza približno 1,4 prostorninskega metra zloženih drv, zato enaka številka na embalaži še ne pomeni enake količine lesa.
Razlike v dolžini polen
Test je razkril tudi druge pasti. Pri enem vzorcu so odkrili znake plesni, pri drugem pa tako velike razlike v dolžini polen, da ga glede na zahteve standarda ni bilo mogoče uvrstiti v noben dolžinski razred. Posebej so opozorili tudi na oznako A1, ki sama po sebi še ne pomeni, da drva ustrezajo kakovostnemu razredu A1 po uradnem standardu. "Jasno mora biti navedeno, na kateri standard in zahteve se oznaka nanaša," so poudarili v ZPS.
Pri peletih še boljši rezultati
Rezultati testa 22 vzorcev lesnih peletov so po njihovih navedbah še bolj spodbudni. Velika večina je bila kakovostnih, le en vzorec je zaradi preslabe mehanske obstojnosti dobil skupno oceno pomanjkljivo.
Preverjali so vsebnost vode, mehansko obstojnost, pepel in gostoto nasutja ter prisotnost anorganskih onesnažil. Pri nobenem vzorcu niso bile presežene mejne vrednosti za preverjana onesnažila, vsi vzorci pa so po tem merilu dobili zelo dobro oceno.
Pri letošnjem testu so posebno pozornost namenili tudi dejanski masi peletov. Pri dveh vzorcih je bila izmerjena masa posamezne vreče za sedem oziroma devet odstotkov manjša od navedenih 15 kilogramov. To pomeni približno kilogram oziroma celo več kot kilogram manj peletov, kot bi jih potrošnik pričakoval, so opozorili v ZPS.
"Za 15-kilogramsko vrečo so letos odšteli od pet do osem evrov, kakovost pa ni bila nujno sorazmerna s ceno. Potrošniku se zato bolj splača primerjati dejansko kakovost, količino in ceno, ne pa sklepati, da je dražji izdelek samodejno boljši," so zapisali.
Izvedbo primerjalnega testa je finančno podprlo ministrstvo za okolje in prostor.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
