Sa.R.

KPK v poročilu ugotavlja, da je poznavanje instituta daril še vedno pomanjkljivo, saj jih je do konca marca 2025 od vseh zavezancev o darilih poročalo le 28, medtem ko je 24 zavezancev poročalo, da daril niso prejeli, čeprav jim tega ne bi bilo treba. Izpostavili so, da izzivi ostajajo predvsem na lokalni ravni in pri vzgojno-izobraževalnih zavodih, da se kaže nerazumevanje vrste prejetega darila in da bi bilo treba zakonodajo na tem področju spremeniti.

Sicer pa so glede na poročilo lani subjekti javnega sektorja poročali o skupno 227 darilih, pri čemer so o največ darilih poročali v uradu slovenske predsednice Nataše Pirc Musar. Prijavili so jih 50. Le o enem manj, torej 49 darilih, so poročali na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, ki ga vodi ministrica Tanja Fajon. Ustavno sodišče je poročalo o 17 darilih, kabinet predsednika vlade Roberta Goloba o 15, državni zbor pa od 11.

Večinoma gre za protokolarna darila, ki postanejo last subjekta javnega sektorja, saj je bilo takih daril skoraj 80 odstotkov oziroma 179.

Ministrica Fajon s sliko za 15 tisoč evrov

Po navedbah KPK je darilo z najvišjo vrednostjo prejela zunanja ministrica Tanja Fajon. Slednja je na delovnem obisku v Združenih arabskih emiratih prejela abstraktno uokvirjeno sliko, na kateri je naslikana pokrajina v impresionističnem slogu. Vrednost slike umetnika Abdela Qader Al-Rayesa, ki jo je Fajon prejela od zunanjega ministra Združenih arabskih emiratov, je ocenjena na 15 tisoč evrov. Kot zanimivost so v poročilu izpostavili še svileno preprogo v vrednosti 6000 evrov, ki jo je na uradnem obisku v Uzbekistanu prejel premier Robert Golob.

»Najbolj posebna in zanimiva darila so darovalci izročali ob protokolarnih dogodkih, kjer so se funkcionarji srečevali s predstavniki tujih držav, kjer je dajanje večjih daril običaj, ki pomeni izkazovanje spoštovanja in časti,« so poudarili na KPK ter dodali, da so funkcionarji ob tovrstnih priložnostih prejemali »dražja uokvirjena umetniška dela z najrazličnejšimi motivi cvetlic, pokrajin in živali, skulpture živali, pomanjšane različice narodnih noš, jedilne servise, broške in najrazličnejše makete.«

Premier Golob je denimo ob uradnem obisku v Alžiriji od njihovega predsednika prejel celo uokvirjeno sabljo, predsednica Pirc Musar pa je v lanskem letu prejela več različnih skulptur oziroma manjših kipcev v obliki sove. Najvišja predstavnika oblasti v državi sta tudi edina poročala o tem, da so darovalci darilo izročili njunim družinskim članom. V vseh navedenih primerih je šlo za darila, ki so jih družinski člani prejeli v okviru protokolarnih dogodkov ter so vsa postala last subjekta javnega sektorja.

Občine manj vestne

Na KPK so v poročilu na drugi strani poudarili, da je s tega vidika precej bolj problematično na lokalni ravni, saj so od 212 občin o darilih poročale le tri, in sicer Mestna občina Novo mesto, Občina Piran in Občina Štore. Kar zadeva 58 upravnih enot, je o darilu poročala zgolj jeseniška. Izpostavili so tudi stanje v vzgojno-varstvenih zavodih. »Čeprav je Komisija več vprašanj prejela prav ob koncu šolskega leta (kako lahko učenci obdarijo svoje učitelj/-ice oziroma vzgojitelje/-ice) in zavode dodatno obveščala, sta o prejetih darilih poročala zgolj dva javna zavoda, Osnovna šola Olge Meglič s Ptuja in Univerza v Ljubljani,« so navedli.

Protokolarno ali priložnostno?

Sicer pa so zavezanci pogosto v dilemi, ali gre za protokolarno ali priložnostno darilo. Med slednje spadajo denimo ponujeni popusti za določene storitve, vstopnice za različne dogodke, letne karte za določene storitve in dovolilnice za parkiranje. Pogosto jih bega tudi, kako naj s prejetimi darili ravnajo in ali jih sploh lahko sprejmejo. Ker so na KPK zaznali tudi več sumov kršitev določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije s področja daril, bodo v določenih primerih preučili možnost uvedbe prekrškovnih postopkov zoper posamezne uradne osebe.

Komisija zaradi naštetega pristojnemu ministrstvu predlaga dopolnitev zakonodaje, »zlasti glede opredelitve dopustnih vrst daril ter hrambe oziroma razpolaganja s prejetimi darili.« Poudarili so, da je »jasna in dosledna ureditev področja daril pomembna ne le zaradi preprečevanja nastanka korupcijskih tveganj, ampak tudi zato, da se uradne osebe izognejo morebitnim zadregam ob sprejemanju daril ter da se krepi zaupanje javnosti v poštenost in nepristranskost pri izvajanju njihovih javnih nalog.«