Profimedia

Sekretar Združenja slovenskih žičničarjev Ernest Kovač podražitev pripisuje inflaciji, dodaja, da so karte za slovenske smučišča še vedno okoli 30 odstotkov cenejše od avstrijskih smučišč.

Če bodo vremenske napovedi držale, bi lahko smučišče Kope začelo obratovati že 29. novembra, sledile bi mu Krvavec, Rogla in Kranjska Gora, predvideva Kovač.

S cenika izstopa smučišče Golte, ki je letos uvedlo enotno karto v višini 20 evrov. Gre za edino večje smučišče, ki karto ponuja za znesek, ki so ga doslej dosegala le nekatera manjša smučišča. "Z enotno ceno želimo gostom ponuditi preglednejšo in cenovno dostopnejšo izkušnjo smučanja, brez številnih različic vozovnic in dnevnih akcij," so pojasnili za Svet24.

Po njihovih besedah z novo cenovno strategijo ne ciljajo na določene skupine, kot denimo družine. "Gre za povsem specifičen prodajni pristop na slovenskem trgu, ki naslavlja prav vse ciljne skupine na trgu na enakovreden in transparenten način," so navedli.

Kakšne sezone so za smučišči?

Za smučišča so bile nedavne sezone različno uspešne. Sezono 2023/24 je prizadelo kratkotrajno obdobje snežnih padavin in temperature nad lediščem, ki so se pojavile prezgodaj. Smučišča so jo zato tudi predčasno zaključevala.

Precej uspešnejša je bila lanska sezona, ki jo je po številu obiskovalcev presegla za 21,55 odstotkov. Tudi leti poprej sta bili smučiščem bolj naklonjeni, sezona 2021/22 je po več sezonah, zaznamovanih s toplim vremenom, beležila dober obisk, število smučarjev je prvič po dvanajstih letih skoraj preseglo 1,6 milijona.

Število obiskovalcev v Sloveniji je še vedno kaplja v morje ostalih alpskih držav. Smučišča v Italiji in Švici letno pritegnejo med 25 in 30 milijoniov smučarjev, Francijo in Avstrijo pa obišče tudi po več kot 50 milijonov navdušencev nad smuko.

Jure Klobčar

Brez umetnega snega ni več uspešne sezone

Tehnično zasneževanje postaja nepogrešljiv pogoj za stabilnost zimskega turizma, saj omogoča pravočasen začetek sezone in neprekinjeno obratovanje smučišč vse do marca, kar je ključno za ohranjanje delovnih mest in gospodarski razvoj podeželja.

Žičničarji poudarjajo, da zagotavljanje optimalnih snežnih razmer ne služi le rekreativnim in tekmovalnim potrebam, temveč prinaša tudi ekološke prednosti, saj umetna snežna odeja v prehodnih obdobjih izolira tla pred pozebo, spomladi pa z vlaženjem ščiti vegetacijo pred mehanskimi poškodbami in sušo.

Sodobne naprave za zasneževanje porabijo do polovico manj energije kot prejšnje generacije, pri čemer kar 90 odstotkov energije izvira iz obnovljivih virov, na svoji spletni strani poudarja združenje žičničarjev.

Proces, ki temelji izključno na vodi in zraku brez dodatnih kemikalij, ne obremenjuje virov pitne vode, saj se voda iz akumulacijskih bazenov, zbranih v poletnih mesecih, preko taljenja vrača v naravni vodni krog, povprečna poraba energije pa ostaja nizka in znaša med 1 do 3 kWh na kubični meter snega.